Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (48.039-48.138)

  1. mədlȗštvọ, n. die Schwäche, SlN.- C.
  2. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
  3. medmȃšnik, m. der Monat August, C.
  4. medmèt, -mę́ta, m. das Empfindungswort ("interjectio"), Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
  5. medmę̑tək, -tka, m. der Zwischensatz, die Zwischenrede, SlGosp.- C.
  6. medmọ̑rje, n. die Landenge, der Isthmus, Mur., Jan., Cig. (T.), M., C., Jes.
  7. mednȃməc, -mca, m. der Zeitgenosse: mednamci in zanamci, Levst. (Zb. sp.).
  8. mednarǫ́dən, -dna, adj. international, Cig., Jan., nk.; mednarǫ̑dna pravica, das Völkerrecht, C.; — tudi: mednárodən.
  9. 1. mẹ̑dnica, f. medna ruda, das Kupfererz, Cig.
  10. 2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
  11. mę̑dničar, -rja, m. der Germträger, Guts., Jarn., (mednı̑čar) Mur.
  12. mednı̑čnik, m. neka vrsta zgodnjih jabolk, C.
  13. 1. mẹ̑dnik, m. das Messing, Jarn.
  14. 2. medník, m. die Honigdrüse ( bot.), Tuš. (B.).
  15. 1. mẹdnína, f. = 1. medenina, Messing-, Kupferware, Cig., Jan.
  16. 2. mednína, f. der Honigzins, Cig.
  17. mednọ̑žje, n. die Schamgegend, Cig., Jan.
  18. mẹ́dọ, n. das Messing, Habd.- Mik.; Guts., Št.- Mur., BlKr.- Met.
  19. medobèr, -bę́ra, m. der Honigsammler, Jan. (H.).
  20. medọ́čən, -čna, adj. zwischen den Augen befindlich, Mur.
  21. medọ̑čje, n. der Raum zwischen den Augen, Mur., Cig., Danj.- Mik.
  22. medojẹ̑dəc, -dca, m. der Honigesser, Cig., Jan.
  23. medọ̑kənje, n. das Ladenfeld, Cig.
  24. medokrádən, -dna, adj. Honig stehlend, Jan. (H.).
  25. medolı̑zəc, -zca, m. das Honigmaul, Cig.
  26. medometȃłnica, f. die Honig-Schleudermaschine: polno satovje je treba izprazniti po medometalnicah, Nov.
  27. mẹdorẹ̀z, -rẹ́za, m. = bakrorezec, der Kupferstich, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  28. mẹdorẹ̑zba, f. die Kupferstecherkunst, Jan.
  29. mẹdorẹ̑zəc, -zca, m. = bakrorezec, der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  30. mẹdorẹ́zən, -zna, adj. = bakrorezen, Kupferstich-, Cig.; mẹdorẹ̑zna igla, die Radiernadel, Cig.; — medorezna šola, "Erzverschneidungsschule", Navr. (Let.).
  31. medováti, -ȗjem, vb. impf. Honig sammeln (o čebelah), Mur.
  32. mę́dovčən, -čna, adj. medovčne češplje, neke rane, debele in prav sladke češplje, Z., Ig (Dol.), Notr.; medovčni oves, frühzeitiger Hafer, Z., Gor.
  33. mẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Senožeče, Kras, Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
  34. 1. mẹ̑dovina, f. = 1. medenina, Kupfer-, Messingware, Glockenspeise, Jan.
  35. 2. medovína, f. 1) eine Art Aufguss (Klaret), Cig., Jan.; — 2) der Honiggeschmack, Jan. (H.).
  36. medovje, n. die Mistel (viscum), Rez.- C., Z.
  37. 1. mẹ̑dovka, f. das Kupfererz, der Cuprit, Cig. (T.).
  38. medovník, m. das Honiggefäß, Cig. (T.).
  39. medovnják, m. das Honiggefäß, Cig.
  40. medpalȗbje, n. das Zwischendeck, Cig. (T.).
  41. medplę́čən, -čna, adj. zwischen den Schultern befindlich, Mur.
  42. medplę̑čje, n. der Körpertheil zwischen den Schultern, Danj.- Jarn., Mur., Cig., Met.
  43. medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.
  44. medpǫ̑tje, n. die Fläche zwischen zwei Wegen, Jan. (Slovn.).
  45. medpǫ̑toma, adv. unterwegs; marsikaj mu je povedala medpotoma, Jurč.
  46. mę̑dra, f. = mezdra, das Häutchen, ogr.- Mik.
  47. medrę̑brje, n. die Gegend zwischen den Rippen, Cig.
  48. medrę́brn, adj. zwischen den Rippen befindlich, Cig.
  49. medrẹ̑čje, n. das Gebiet zwischen zwei Flüssen, das Flussbinnenland, Cig. (T.), Zora.
  50. medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
  51. medúlja, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Medv. (Rok.).
  52. medȗrje, n. die Zwischenstunde, Jan. (H.).
  53. medūza, f. meduze, die Medusen ( zool.), Cig. (T.).
  54. médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
  55. medvę̑dar, -rja, m. 1) der Bärentreiber, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Bärenjäger, LjZv.; — 3) der Bärenbeißer (lovski pes), Cig.
  56. medvẹ̑dče, -eta, n. junger Bär; Prišel je medved z medvedčeti, Npes.-K.
  57. medvẹ̑dəc, -dca, m. dem. medved; 1) junger, kleiner Bär, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Erdgrille, die Werre (gryllotalpa vulgaris), C.
  58. medvẹ́dina, f. das Bärenfleisch, Cig., Jan.; — die Bärenhaut, Cig., Zora.
  59. medvẹ̑dji, adj. = medveji, Bären-; medvedja mast, das Bärenfett; — medvedja moč, Npes.-K.
  60. medvẹ̑dnik, m. neka trava, Dict.; — der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Mur.
  61. medvẹ́dov, adj. des Bären, Bären-; — medvedove hruške, hrušice = glog, Mur., Fr.- C., Tuš. (R.).
  62. medvẹ́dovina, f. das Bärenfleisch, Dict.
  63. medvẹ́dovka, f. die Saubirne, Cig.
  64. medvẹdovnják, m. der Bärenzwinger, SlN.- C.
  65. medvẹ̑jak, m. der Geißbart (spiraea aruncus), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  66. medvẹ̑ji, adj. Bären-, des Bären: Po medveje gruli in momlja, Vod. (Pes.).
  67. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
  68. medvladár, -rja, m. začasni vladar, der Zwischenregent, Jan. (H.).
  69. medvlȃdje, n. das Zwischenreich, das Interregnum, Cig., Jan., nk.
  70. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
  71. medvọ̑dje, n. das Flussbinnenland, das Deltaland, Mur., Cig. (T.).
  72. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
  73. medzı̑dje, n. = vmesni zid, die Zwischenmauer, Mur., Cig., Jan., DZ.
  74. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
  75. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
  76. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
  77. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
  78. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
  79. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
  80. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
  81. məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck ( astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.- Valj. (Rad), in méglica, Št.
  82. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
  83. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
  84. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
  85. məgolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti: vse mi megoli pred očmi, BlKr.
  86. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
  87. 2. mèh, méha, m. = 2. mah, das Moos, Guts., Jarn., Mur., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.
  88. mẹháč, m. der Blasebalgtreter, Jan. (H.).
  89. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
  90. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
  91. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
  92. mẹhár, -rja, m. der Blasebalgzieher, C.
  93. mẹ́hati, -am, vb. impf. mischen, in Verwirrung bringen: posteljo m., Fr.- C.
  94. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
  95. mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.
  96. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
  97. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
  98. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf ( Vest.).
  99. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
  100. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.

   47.539 47.639 47.739 47.839 47.939 48.039 48.139 48.239 48.339 48.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA