Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (4.801-4.900)

  1. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  2. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  3. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  4. sołzàv, -áva, adj. bethränt, thränenvoll, Jan., ogr.- C.
  5. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  6. 1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
  7. 2. sołzę̑na, f. die Käsepappel, Cig.; pogl. 2. slezena.
  8. sołzẹ̑nje, n. das Sickern; — očesno solzenje, das Augentriefen, Cig.
  9. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  10. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  11. sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
  12. sołzìv, -íva, adj. augentriefig, Jan.
  13. sołzı̑vka, f. die Thränenfistel, Jan.
  14. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
  15. sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  16. sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
  17. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
  18. sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
  19. sołzovòd, -vǫ́da, m. der Thränengang, Erj. (Som.).
  20. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
  21. somár, -rja, m. das Saumthier, Jan.; — der Esel, ogr.- C., M.; — prim. it. somaro.
  22. somaríca, f. die Eselin, ogr.- C., Mik.
  23. soméja, f. die gemeinsame Grenze, Cig.; drevje posajeno na somejah, Bes.
  24. soméjnost, f. die Grenzgemeinschaft, Cig.
  25. somə̀nj, -njà, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. semenj, senjem.
  26. somèr, -mę́ra, m. die Symmetrie, Cig. (T.).
  27. somę́ra, f. die Symmetrie, C., C. ( Let.).
  28. somę́rən, -rna, adj. ebenmäßig, proportioniert, angemessen, Cig., Jan., C.; — symmetrisch, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  29. somę̑rje, n. das Ebenmaß, Cig., Jan., nk.
  30. somę́rnost, f. die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan., C.; — die Symmetrie, Cig. (T.).
  31. somẹščàn, -ána, m. der Mitbürger (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  32. somẹščȃnka, f. die Mitbürgerin (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  33. somẹščȃnstvọ, n. die Mitbürgerschaft, Cig., Jan.
  34. somı̑šljenik, m. der Gesinnungsgenosse, nk.
  35. somlatìč, -íča, m. der Mitdrescher, Cig.
  36. sǫ̑mlja, f. ( nam. somnja) = sumnja, der Verdacht, C.
  37. 1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
  38. 2. somljáti, -ȃm, vb. impf. ( nam. somnjati) = sumnjati, C.
  39. sǫ̑mljica, f. = somlja, Št.- Cig., C.
  40. somnambulīzəm, -zma, m. snohoja, der Somnambulismus, Cig. (T.).
  41. sǫ́mnẹti se, -im se, vb. impf. zweifeln: jaz se ne somnim več, da bo mir, Vod. (Nov.); — pogl. sumneti.
  42. sǫ̑mnež, m. = sumnež, Jan., C.
  43. sǫ̑mnja, f. = sumnja, Valj. (Rad).
  44. somnožı̑telj, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.); — rus. somnožitelь.
  45. somnožı̑vəc, -vca, m. = somnožitelj, Jan., DSv.
  46. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
  47. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  48. somorı̑vəc, -vca, m. der Mordgeselle, Cig.
  49. sómov, adj. vom Wels, Wels-, Jan.
  50. somovica, f. neka čudovita trava, Pjk. (Črt. 99. 201.).
  51. somovína, f. das Welsfleisch, Jan.
  52. sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
  53. sǫ́mračnik, m. somračniki, Abendfalter (crepuscularia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  54. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  55. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  56. sonadglę̑dnik, m. der Mitaufseher, Cig.
  57. sonȃjdəc, -dca, m. = sonajdnik, Cig.
  58. sonȃjdnik, m. der Mitfinder, Cig.
  59. sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
  60. sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
  61. sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
  62. sọ̑nce, n., pogl. solnce.
  63. sōnda, f. iskalo, die Sonde, Cig.
  64. sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
  65. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
  66. sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
  67. soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
  68. soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.
  69. soobı̑st, f. die Nebenniere, Erj. (Som.).
  70. sooblı̑ka, f. die Nebenform, Vrt.
  71. soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).
  72. soobtǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, DZ.
  73. soǫ̑čba, f. die Confrontation, DZ.; — prim. soočiti.
  74. soočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad soočiti, DZ.
  75. soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
  76. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
  77. soodnósnost, f. die Correlativität, Cig. (T.).
  78. sookrivljeník, m. = soobdolženec, DZ.
  79. sooskrbník, m. der Mitverwalter, Jan. (H.).
  80. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
  81. sopȃr, m. der Dunst, Mur., Cig., Jan.; — die Schwüle, jvzhŠt.; die Hitze, Mik.
  82. sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.
  83. sopȃrčina, f. = sopara, der Dunst: škodljive soparčine, Ravn.
  84. sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
  85. sopȃrica, f. der Dunst, die Ausdünstung, Mur., M.; — die Schwüle, Cig., Jan., Nov.- C., jvzhŠt.
  86. sopȃričən, -čna, adj. schwül, Cig.
  87. sopáriti se, -pȃrim se, vb. impf. aufdunsten, dampfen, Cig., Jan., C.
  88. sopȃrnat, adj. = soparen, Cig.
  89. sopȃrnica, f. 1) das Dampfbad, C.; tudi pl. soparnice, C.; — 2) = parna ladja: majhna s., Cv.
  90. sopárnost, f. die Schwüligkeit.
  91. sopastír, -rja, m. der Mithirt, Cig.
  92. sopȃša, f. die Mitweide, C.
  93. sopȃšnik, m. gemeinschaftlicher Weideplatz, die Gemeindeweide, C., Nov.
  94. sópəc, -pca, m. der Instrumentbläser, Jan., Zora- C.
  95. sopečȃt, m. das Gegensiegel, Cig.
  96. sopẹ́hati, -am, vb. impf. = sopihati, Mur., Mik.
  97. sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
  98. sopelica, f. das Hermelin, BlKr.- M., Z.
  99. sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
  100. sopénje, n. das Athmen, das Schnauben.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA