Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (48.001-48.100)
-
1. mẹdenják, m. der Messingring, Mur.
-
2. medenják, m. 1) das Honigfass, C.; — 2) das Honigbrot, Valj. (Rad); der Honigkuchen, Z.
-
1. mẹ̑denka, f. die Stecknadel, Mur., Cig., Met., Vrt.
-
2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico- Erj. (Torb.).
-
mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. medrija.
-
medgọ̑rəc, -rca, m. der zwischen den Bergen wohnt, Z.
-
medgọ̑rje, n. ein Ort zwischen den Bergen, Mur., Cig., Valj. (Rad).
-
medgọ̑rka, f. die zwischen den Bergen wohnt, Z.
-
mediatizı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) suverenstvo vzeti, mediatisieren, Cig., Jan.
-
medı̑čar, -rja, m. 1) der Methsieder; der Lebzelter; — 2) medičarji ( zool.), die Immen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
medı̑čarnica, f. die Methschenke, Cig.
-
medı̑čnica, f. die Methschenke, Cig.
-
medı̑čnik, m. der Süßapfel, Jan.
-
medígra, f. = vmesna igra, das Zwischenspiel, das Interludium, das Intermezzo, Mur., Cig., Jan., Zora.
-
medíka, f. das Immenblatt, das Waldbirnenkraut (melittis melissiphyllum), Cig.
-
medı̑łnica, f. der Ort, wo das Obst abliegt, die Obstkammer, Cig.
-
medílọ, n. das Abliegen des Obstes, Nov.; sadje v m. dejati, Cig.; — ein Lager solchen Obstes: celo m. jabolk sem dobil, Ig (Dol.).
-
mẹdína, f. das Erz, das Metall, ogr.- C.; — pl. medine, das Bergwerk, ogr.- C.
-
medı̑ška, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
1. medíti, -ím, vb. impf. 1) mit Honig versüßen, Mur.; — 2) sadje m., das Obst abliegen lassen, damit es mürbe und süßer werde, m. se, abliegen, Guts., Cig., Jan., M., Štrek., Gor., Ig (Dol.), Notr.; — prim. mladiti.
-
2. mẹ́diti, -im, vb. impf. mit Erz belegen, beerzen, Cig.; (sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz).
-
medjẹ̑d, f. ein Gericht nach dem Fleische und vor dem Braten, V.-Cig.
-
medklǫ̑pje, n. der Raum zwischen zwei Bänken, Mur., C.
-
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.- C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
-
mədlenják, m. schwacher Mann, Cig.
-
mədlẹ̑nje, n. 1) die Schwäche, die Uebelkeiten, Cig.; — 2) das Schmachten.
-
mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
-
mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
-
mədlı̑n, m. ein hagerer Mensch, Jan.
-
mədlína, f. eine hagere Gestalt, Jarn.
-
mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
-
mədlìv, -íva, adj. hager, schwindsüchtig, Z.
-
mədlı̑vəc, -vca, m. ein schwacher, abgemagerter Mensch, Jarn.
-
mədlóba, f. 1) die Mattigkeit, Mik.; — 2) die Ohnmacht, das Uebelwerden, Mur., Cig.; — 3) die Magerkeit, Cig., Jan.
-
mədlóta, f. = medlost 1), Jan.
-
mədlǫ́vən, -vna, adj. 1) matt, schwach, ogr.- M., C.; — 2) mager, ogr.- Mik.
-
mədlúh, m. 1) der Schwächling, C., Z.; — 2) ein abgemagerter Mensch, Jarn.- Jan.
-
mədlúšən, -šna, adj. schwächlich, C.
-
mədlȗštvọ, n. die Schwäche, SlN.- C.
-
medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
-
medmȃšnik, m. der Monat August, C.
-
medmèt, -mę́ta, m. das Empfindungswort ("interjectio"), Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
-
medmę̑tək, -tka, m. der Zwischensatz, die Zwischenrede, SlGosp.- C.
-
medmọ̑rje, n. die Landenge, der Isthmus, Mur., Jan., Cig. (T.), M., C., Jes.
-
mednȃməc, -mca, m. der Zeitgenosse: mednamci in zanamci, Levst. (Zb. sp.).
-
mednarǫ́dən, -dna, adj. international, Cig., Jan., nk.; mednarǫ̑dna pravica, das Völkerrecht, C.; — tudi: mednárodən.
-
1. mẹ̑dnica, f. medna ruda, das Kupfererz, Cig.
-
2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
-
mę̑dničar, -rja, m. der Germträger, Guts., Jarn., (mednı̑čar) Mur.
-
mednı̑čnik, m. neka vrsta zgodnjih jabolk, C.
-
1. mẹ̑dnik, m. das Messing, Jarn.
-
2. medník, m. die Honigdrüse ( bot.), Tuš. (B.).
-
1. mẹdnína, f. = 1. medenina, Messing-, Kupferware, Cig., Jan.
-
2. mednína, f. der Honigzins, Cig.
-
mednọ̑žje, n. die Schamgegend, Cig., Jan.
-
mẹ́dọ, n. das Messing, Habd.- Mik.; Guts., Št.- Mur., BlKr.- Met.
-
medobèr, -bę́ra, m. der Honigsammler, Jan. (H.).
-
medọ́čən, -čna, adj. zwischen den Augen befindlich, Mur.
-
medọ̑čje, n. der Raum zwischen den Augen, Mur., Cig., Danj.- Mik.
-
medojẹ̑dəc, -dca, m. der Honigesser, Cig., Jan.
-
medọ̑kənje, n. das Ladenfeld, Cig.
-
medokrádən, -dna, adj. Honig stehlend, Jan. (H.).
-
medolı̑zəc, -zca, m. das Honigmaul, Cig.
-
medometȃłnica, f. die Honig-Schleudermaschine: polno satovje je treba izprazniti po medometalnicah, Nov.
-
mẹdorẹ̀z, -rẹ́za, m. = bakrorezec, der Kupferstich, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
-
mẹdorẹ̑zba, f. die Kupferstecherkunst, Jan.
-
mẹdorẹ̑zəc, -zca, m. = bakrorezec, der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
-
mẹdorẹ́zən, -zna, adj. = bakrorezen, Kupferstich-, Cig.; mẹdorẹ̑zna igla, die Radiernadel, Cig.; — medorezna šola, "Erzverschneidungsschule", Navr. (Let.).
-
medováti, -ȗjem, vb. impf. Honig sammeln (o čebelah), Mur.
-
mę́dovčən, -čna, adj. medovčne češplje, neke rane, debele in prav sladke češplje, Z., Ig (Dol.), Notr.; medovčni oves, frühzeitiger Hafer, Z., Gor.
-
mẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Senožeče, Kras, Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
-
1. mẹ̑dovina, f. = 1. medenina, Kupfer-, Messingware, Glockenspeise, Jan.
-
2. medovína, f. 1) eine Art Aufguss (Klaret), Cig., Jan.; — 2) der Honiggeschmack, Jan. (H.).
-
medovje, n. die Mistel (viscum), Rez.- C., Z.
-
1. mẹ̑dovka, f. das Kupfererz, der Cuprit, Cig. (T.).
-
medovník, m. das Honiggefäß, Cig. (T.).
-
medovnják, m. das Honiggefäß, Cig.
-
medpalȗbje, n. das Zwischendeck, Cig. (T.).
-
medplę́čən, -čna, adj. zwischen den Schultern befindlich, Mur.
-
medplę̑čje, n. der Körpertheil zwischen den Schultern, Danj.- Jarn., Mur., Cig., Met.
-
medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.
-
medpǫ̑tje, n. die Fläche zwischen zwei Wegen, Jan. (Slovn.).
-
medpǫ̑toma, adv. unterwegs; marsikaj mu je povedala medpotoma, Jurč.
-
mę̑dra, f. = mezdra, das Häutchen, ogr.- Mik.
-
medrę̑brje, n. die Gegend zwischen den Rippen, Cig.
-
medrę́brn, adj. zwischen den Rippen befindlich, Cig.
-
medrẹ̑čje, n. das Gebiet zwischen zwei Flüssen, das Flussbinnenland, Cig. (T.), Zora.
-
medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
-
medúlja, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Medv. (Rok.).
-
medȗrje, n. die Zwischenstunde, Jan. (H.).
-
medūza, f. meduze, die Medusen ( zool.), Cig. (T.).
-
médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
-
medvę̑dar, -rja, m. 1) der Bärentreiber, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Bärenjäger, LjZv.; — 3) der Bärenbeißer (lovski pes), Cig.
-
medvẹ̑dče, -eta, n. junger Bär; Prišel je medved z medvedčeti, Npes.-K.
-
medvẹ̑dəc, -dca, m. dem. medved; 1) junger, kleiner Bär, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Erdgrille, die Werre (gryllotalpa vulgaris), C.
-
medvẹ́dina, f. das Bärenfleisch, Cig., Jan.; — die Bärenhaut, Cig., Zora.
-
medvẹ̑dji, adj. = medveji, Bären-; medvedja mast, das Bärenfett; — medvedja moč, Npes.-K.
-
medvẹ̑dnik, m. neka trava, Dict.; — der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Mur.
-
medvẹ́dov, adj. des Bären, Bären-; — medvedove hruške, hrušice = glog, Mur., Fr.- C., Tuš. (R.).
-
medvẹ́dovina, f. das Bärenfleisch, Dict.
47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani