Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (47.939-48.038)

  1. 2. méčək, -čka, m. dem. 2. meč; 1) das Schwertchen; der Dolch, Mur., Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Cig., Z.
  2. mę́čən, -čna, adj. Waden-: mečna mišica, der Wadenmuskel, Erj. (Som.).
  3. mečénje, n. das Weichmachen, das Aufweichen.
  4. 1. méčev, adj. Schwert-, Degen-; mečev gumb, der Degenknopf, Cig., Jan.; = mečeva glavica, Cig.; mečeva ploskev, die Degenfläche, Cig., Jan.; mečeva nožnica, die Schwertscheide ("tako pravi kmet"), Levst. (Zb. sp.); m. vitez, der Schwertordensritter, nk.
  5. 2. mečę̑v, adj. m. kruh = črn kruh od slabejše, mešane moke, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mlačev.
  6. mečevȃnje, n. das Fechten, Jan., DZ.
  7. mečevína, f. die Binsen, C.; — prim. 2. mečič.
  8. mečevı̑nje, n. coll. Binsen, C.
  9. 1. mę́čica, f. dem. 1. meča; das Wädchen, Mur., Cig.; — das Ohrläppchen, Dalm.
  10. 2. mečíca, f. die Epilepsie, Cig.
  11. 1. mę̑čič, m. dem. 1. meč 2), = meča 3), der Spielball, Jan. (H.).
  12. mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
  13. mečı̑čje, n. coll. Rohrkolben (typha latifolia), Medv. (Rok.), Dol., Gor.; — = trstje, Cig.
  14. mečíka, f. die Schwertlilie (iris), C.
  15. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže- Štrek. (Let.).
  16. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  17. mečína, f. das weiche Fleisch der Früchte, Jan.
  18. məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
  19. mečír, -rja, m. = mečar, der Schwertfeger, Guts., Mur.
  20. mečíšče, n. das Schwertheft, C.
  21. mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
  22. mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
  23. məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
  24. məčkálọ, n. 1) die Quetschmaschine, das Quetschwerkzeug, Cig., M.; grozdno m., Nov.; — 2) der Säumige, der Zögerer, Cig.
  25. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
  26. məčkàv, -áva, adj. säumig, zauderhaft, Cig., Jan., M.
  27. məčkȃvəc, -vca, m. 1) der Quetscher, Cig., Jan.; — 2) ein langsamer, säumiger Arbeiter.
  28. məčkȃvka, f. 1) die Quetscherin, Cig.; — 2) eine langsame, säumige Arbeiterin.
  29. məčkǫ̑n, m. der Säumige, der Unbehilfliche, Cig.
  30. məčkúlja, f. eine langsame, säumige Arbeiterin, Jan.
  31. mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.
  32. mečník, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), C.
  33. mečnják, m. ein Gefäß für das Schweinefutter, C.; — prim. meča 1).
  34. mečúš, m. 1) ein Ei ohne harte Schale, Jan., C.; — 2) der Mieterkrebs, Jan.
  35. mẹ̑d, -ı̑, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
  36. 1. mẹ̑d, m. = med f., ogr.- Mik.; sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz; med z drugo medino premešan (se na zlivanje zvonov, žlic i. t. d. rabi), ogr.- Valj. (Rad).
  37. 2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
  38. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
  39. mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, Savinska dol.; — prim. mada.
  40. medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
  41. medaljōn, m. das Medaillon, Jan., Cig. (T.), nk.
  42. 1. mẹ̑dar, -rja, m. der Kupfer-, der Messinghändler, Cig.; — der Rothgießer, Jan.; der Gelbgießer, der Messingschläger, Cig., Jan.
  43. medarı̑ja, f. = medarstvo, Mur.
  44. medarína, f. der Honigzins, Jan. (H.).
  45. 1. mẹ̑darnica, f. das Messingwerk, die Messinghütte, Cig., Jan.
  46. 2. medárnica, f. die Methstube, Mur.
  47. medbožíčən, -čna, adj. medbožı̑čna (nedelja), der Weihnachtssonntag, Jan. (H.).
  48. meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
  49. meddȗrje, n. der Raum zwischen zwei Thüren, Jan., (meddverje) Cig.
  50. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
  51. 1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
  52. 2. mẹ̑dən, -dna, adj. 1) Kupfer-, aus Kupfer, Jan., Cig. (T.); — kupferhältig, Cig., Jan.; — Messing-, aus Messing, Cig., Jan., nk.
  53. 3. medę̑n, adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.
  54. 4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
  55. medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
  56. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
  57. 2. medeníca, f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).
  58. mẹ̑deničən, -čna, adj. Becken-, Cig.; medenični vezek, das Beckenband ( zool.), Cig.; medenični vpletek, das Beckengeflecht, Cig.
  59. medeník, m. 1) der Honigapfel, Cig.; — 2) das Honigbrot, Z.
  60. medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
  61. 1. mẹdenína, f. die Kupferware, Jan.; — die Messingware, Jan.
  62. medeníti, -im, vb. impf. sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig.
  63. 1. mẹdenják, m. der Messingring, Mur.
  64. 2. medenják, m. 1) das Honigfass, C.; — 2) das Honigbrot, Valj. (Rad); der Honigkuchen, Z.
  65. 1. mẹ̑denka, f. die Stecknadel, Mur., Cig., Met., Vrt.
  66. 2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico- Erj. (Torb.).
  67. mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. medrija.
  68. medgọ̑rəc, -rca, m. der zwischen den Bergen wohnt, Z.
  69. medgọ̑rje, n. ein Ort zwischen den Bergen, Mur., Cig., Valj. (Rad).
  70. medgọ̑rka, f. die zwischen den Bergen wohnt, Z.
  71. mediatizı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) suverenstvo vzeti, mediatisieren, Cig., Jan.
  72. medı̑čar, -rja, m. 1) der Methsieder; der Lebzelter; — 2) medičarji ( zool.), die Immen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  73. medı̑čarnica, f. die Methschenke, Cig.
  74. medı̑čnica, f. die Methschenke, Cig.
  75. medı̑čnik, m. der Süßapfel, Jan.
  76. medígra, f. = vmesna igra, das Zwischenspiel, das Interludium, das Intermezzo, Mur., Cig., Jan., Zora.
  77. medíka, f. das Immenblatt, das Waldbirnenkraut (melittis melissiphyllum), Cig.
  78. medı̑łnica, f. der Ort, wo das Obst abliegt, die Obstkammer, Cig.
  79. medílọ, n. das Abliegen des Obstes, Nov.; sadje v m. dejati, Cig.; — ein Lager solchen Obstes: celo m. jabolk sem dobil, Ig (Dol.).
  80. mẹdína, f. das Erz, das Metall, ogr.- C.; — pl. medine, das Bergwerk, ogr.- C.
  81. medı̑ška, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  82. 1. medíti, -ím, vb. impf. 1) mit Honig versüßen, Mur.; — 2) sadje m., das Obst abliegen lassen, damit es mürbe und süßer werde, m. se, abliegen, Guts., Cig., Jan., M., Štrek., Gor., Ig (Dol.), Notr.; — prim. mladiti.
  83. 2. mẹ́diti, -im, vb. impf. mit Erz belegen, beerzen, Cig.; (sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz).
  84. medjẹ̑d, f. ein Gericht nach dem Fleische und vor dem Braten, V.-Cig.
  85. medklǫ̑pje, n. der Raum zwischen zwei Bänken, Mur., C.
  86. mədlę̑n, adj. schwach, ogr.- C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
  87. mədlenják, m. schwacher Mann, Cig.
  88. mədlẹ̑nje, n. 1) die Schwäche, die Uebelkeiten, Cig.; — 2) das Schmachten.
  89. mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
  90. mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
  91. mədlı̑n, m. ein hagerer Mensch, Jan.
  92. mədlína, f. eine hagere Gestalt, Jarn.
  93. mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
  94. mədlìv, -íva, adj. hager, schwindsüchtig, Z.
  95. mədlı̑vəc, -vca, m. ein schwacher, abgemagerter Mensch, Jarn.
  96. mədlóba, f. 1) die Mattigkeit, Mik.; — 2) die Ohnmacht, das Uebelwerden, Mur., Cig.; — 3) die Magerkeit, Cig., Jan.
  97. mədlóta, f. = medlost 1), Jan.
  98. mədlǫ́vən, -vna, adj. 1) matt, schwach, ogr.- M., C.; — 2) mager, ogr.- Mik.
  99. mədlúh, m. 1) der Schwächling, C., Z.; — 2) ein abgemagerter Mensch, Jarn.- Jan.
  100. mədlúšən, -šna, adj. schwächlich, C.

   47.439 47.539 47.639 47.739 47.839 47.939 48.039 48.139 48.239 48.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA