Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (47.901-48.000)

  1. mazíłən, -łna, adj. Salben-, Jan. (H.).
  2. mazilı̑təv, -tve, f. die Salbung, Jan.
  3. mazíliti, -ı̑lim, vb. impf. salben; balsamieren, Mur., Cig., Jan.
  4. mazı̑ljenəc, -nca, m. der Gesalbte, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  5. mazíljenje, n. das Salben, die Salbung; die Balsamierung, Mur., Cig.
  6. mazı̑ljenka, f. die Gesalbte, Cig., Jan.
  7. mazı̑łnica, f. die Salbenbüchse, Cig.
  8. mazílọ, n. 1) die Schmiere, die Salbe; zdravilno m., die Heilsalbe, Cig.; v mazilo dejati truplo, einbalsamieren, Ravn.; — 2) das Salben, das Einschmieren; zapisati bolníku kaj za mazilo; — die Salbung: m. opraviti, Ravn.; — 3) das Bestechungsmittel, das Bestechungsgeld, Cig., Jap. (Prid.); — 4) die Bestechung, Levst. (Rok.); — 5) planinsko m., die Alprose (rhododendrum), Cig.
  9. mazljàv, -áva, adj. schmierig: mazljava zemlja, C.
  10. mazljìv, -íva, adj. schmierig, Jan., C.; leicht beschmutzend, Nov.; — klebrig, C.
  11. mazníca, f. der Anstrich, die Wandschmiere, C.
  12. maznína, f. das Schmiergeld, C.
  13. mázniti, mȃznem, vb. pf. einen Klecks hinmachen, hinschmieren, Mik.
  14. mazovína, f. das Schmiergeld, C.
  15. mazúr, -rja, m. ein verzärteltes Kind, Št.- Glas.
  16. mazȗra, f. umazana ženska, C.
  17. mazūrka, f. poljski narodni ples, die Masurka.
  18. 1. máža, f. die Schmiere, die Salbe; kopitna m., die Hufsalbe, Cig.
  19. 2. mȃža, f. ein großes Bündel, vzhŠt.- C.; ein großer Sack, Dol.- Levst. (Rok.); ein Sack von 2—3 Metzen, C.; — prim. madž. mazsa, der Centner, = hs. maža, Mik. (Et.).
  20. mȃžar, -rja, m. 1) "narod zove tako zamazanega človeka", LjZv.; — 2) = mazač, der Quacksalber, Cig.
  21. mȃžarica, f. = mazačka, die Quacksalberin, Jan. (H.).
  22. mažúga, f. ein schmieriges Weib, C.
  23. mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.- C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk- Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
  24. mecēn, m. podpornik, zaščitnik pesnikov, umetnikov, učenjakov, der Mäcen.
  25. mecljáti, -ȃm, vb. impf. 1) zu erweichen suchen, Z.; — 2) stotternd hervorbringen, Z.; — 3) zart umgehen: kaj bi z otrokom mecljal! luskniti ga mora, Gor.- Mik.
  26. mę̑cljej, m. = rogoz, Celjska ok.
  27. 1. mę̑č, m. 1) das Abliegen des Obstes: klasti jabolka v meč, hruška je trdega meča ("dolgo jej treba ležati, da se zmeči"), Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Spielball, Z.; — prim. meča 3).
  28. 2. mèč, méča, m. 1) das Schwert; lovski m., der Hirschfänger, Cig.; sekalni m., der Haudegen, Cig.; pod meč dejati, über die Klinge springen lassen, Cig.; vse pod meč pripraviti, Jsvkr.; — po meču, in väterlicher Linie, Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.).
  29. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki ( Gor.).
  30. mę́ča, n. pl. = meče, die Waden, Polj.; od solnca so mu ogorela lica, roke in meča, Erj. (Izb. sp.).
  31. mečȃj, m. 1) der Schub beim Kegelspiel, Dol.; — 2) die Epilepsie, die Fallsucht, Cig., Jan.
  32. mečák, m. das Kirschenpech, C.
  33. mečár, -rja, m. der Schwertschmied, Meg., Guts., Cig.; mečar, meče je na prodaj delal, Jsvkr.; der Schwertputzer, der Schwertfeger, Mur., Cig., Jan.
  34. 2. mę́čati, -am, vb. impf. Ball spielen, Železniki ( Gor.).
  35. 1. mečȃva, f. 1) das Weiche am Körper, Mur.; die Fontanelle, die weiche Stelle des Hauptes an neugeborenen Kindern, Cig., Jan.; — das Obstfleisch, Z.; — 2) der Morast, Cig., Jan., V.-Cig.
  36. 2. mečȃva, f. feuchtes Südwetter, C.; — prim. hs. mećava.
  37. méčək, -čka, adj. = mehek, Guts.- Cig., Jan.
  38. 1. mę̑čək, -čka, m. der Spielball, Cig., Vrt.
  39. 2. méčək, -čka, m. dem. 2. meč; 1) das Schwertchen; der Dolch, Mur., Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Cig., Z.
  40. mę́čən, -čna, adj. Waden-: mečna mišica, der Wadenmuskel, Erj. (Som.).
  41. mečénje, n. das Weichmachen, das Aufweichen.
  42. 1. méčev, adj. Schwert-, Degen-; mečev gumb, der Degenknopf, Cig., Jan.; = mečeva glavica, Cig.; mečeva ploskev, die Degenfläche, Cig., Jan.; mečeva nožnica, die Schwertscheide ("tako pravi kmet"), Levst. (Zb. sp.); m. vitez, der Schwertordensritter, nk.
  43. 2. mečę̑v, adj. m. kruh = črn kruh od slabejše, mešane moke, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mlačev.
  44. mečevȃnje, n. das Fechten, Jan., DZ.
  45. mečevína, f. die Binsen, C.; — prim. 2. mečič.
  46. mečevı̑nje, n. coll. Binsen, C.
  47. 1. mę́čica, f. dem. 1. meča; das Wädchen, Mur., Cig.; — das Ohrläppchen, Dalm.
  48. 2. mečíca, f. die Epilepsie, Cig.
  49. 1. mę̑čič, m. dem. 1. meč 2), = meča 3), der Spielball, Jan. (H.).
  50. mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
  51. mečı̑čje, n. coll. Rohrkolben (typha latifolia), Medv. (Rok.), Dol., Gor.; — = trstje, Cig.
  52. mečíka, f. die Schwertlilie (iris), C.
  53. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže- Štrek. (Let.).
  54. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  55. mečína, f. das weiche Fleisch der Früchte, Jan.
  56. məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
  57. mečír, -rja, m. = mečar, der Schwertfeger, Guts., Mur.
  58. mečíšče, n. das Schwertheft, C.
  59. mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
  60. mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
  61. məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
  62. məčkálọ, n. 1) die Quetschmaschine, das Quetschwerkzeug, Cig., M.; grozdno m., Nov.; — 2) der Säumige, der Zögerer, Cig.
  63. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
  64. məčkàv, -áva, adj. säumig, zauderhaft, Cig., Jan., M.
  65. məčkȃvəc, -vca, m. 1) der Quetscher, Cig., Jan.; — 2) ein langsamer, säumiger Arbeiter.
  66. məčkȃvka, f. 1) die Quetscherin, Cig.; — 2) eine langsame, säumige Arbeiterin.
  67. məčkǫ̑n, m. der Säumige, der Unbehilfliche, Cig.
  68. məčkúlja, f. eine langsame, säumige Arbeiterin, Jan.
  69. mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.
  70. mečník, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), C.
  71. mečnják, m. ein Gefäß für das Schweinefutter, C.; — prim. meča 1).
  72. mečúš, m. 1) ein Ei ohne harte Schale, Jan., C.; — 2) der Mieterkrebs, Jan.
  73. mẹ̑d, -ı̑, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
  74. 1. mẹ̑d, m. = med f., ogr.- Mik.; sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz; med z drugo medino premešan (se na zlivanje zvonov, žlic i. t. d. rabi), ogr.- Valj. (Rad).
  75. 2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
  76. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
  77. mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, Savinska dol.; — prim. mada.
  78. medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
  79. medaljōn, m. das Medaillon, Jan., Cig. (T.), nk.
  80. 1. mẹ̑dar, -rja, m. der Kupfer-, der Messinghändler, Cig.; — der Rothgießer, Jan.; der Gelbgießer, der Messingschläger, Cig., Jan.
  81. medarı̑ja, f. = medarstvo, Mur.
  82. medarína, f. der Honigzins, Jan. (H.).
  83. 1. mẹ̑darnica, f. das Messingwerk, die Messinghütte, Cig., Jan.
  84. 2. medárnica, f. die Methstube, Mur.
  85. medbožíčən, -čna, adj. medbožı̑čna (nedelja), der Weihnachtssonntag, Jan. (H.).
  86. meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
  87. meddȗrje, n. der Raum zwischen zwei Thüren, Jan., (meddverje) Cig.
  88. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
  89. 1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
  90. 2. mẹ̑dən, -dna, adj. 1) Kupfer-, aus Kupfer, Jan., Cig. (T.); — kupferhältig, Cig., Jan.; — Messing-, aus Messing, Cig., Jan., nk.
  91. 3. medę̑n, adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.
  92. 4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
  93. medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
  94. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
  95. 2. medeníca, f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).
  96. mẹ̑deničən, -čna, adj. Becken-, Cig.; medenični vezek, das Beckenband ( zool.), Cig.; medenični vpletek, das Beckengeflecht, Cig.
  97. medeník, m. 1) der Honigapfel, Cig.; — 2) das Honigbrot, Z.
  98. medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
  99. 1. mẹdenína, f. die Kupferware, Jan.; — die Messingware, Jan.
  100. medeníti, -im, vb. impf. sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig.

   47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA