Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (47.801-47.900)


  1. maščevı̑t, adj. voll Fett, fett, C.; — maščevita prst, fette Dammerde, C.
  2. maščíca, f. dem. mašča; das Fett: Hejo hoj, hoj! Volk ima loj, Zvita lisica Ima maščico ("meščico"), Jurč.
  3. máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.- Z.
  4. maščóba, f. das Fett.
  5. mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); prim. it. massello od: massa, die Masse.
  6. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
  7. mašénje, n. das Stopfen.
  8. maševȃnje, n. das Messelesen.
  9. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
  10. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
  11. mašílọ, n. das Stopfmittel; — das Flickwort, Cig.; — das Flickwerk.
  12. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
  13. 2. mašı̑na, f. stroj, die Maschine; vrtalna m., die Bohrmaschine, DZ.; peklenska m., die Höllenmaschine, Cig.
  14. mašı̑nar, -rja, m. der Maschinenmeister, Cig.
  15. mašíti, -ím, vb. impf. stopfen, pfropfen; luknje m., Löcher zustopfen; kdo bo ljudem usta mašil? wer kann den Leuten die Mäuler stopfen? Cig.; v žep jabolka m., den Sack mit Aepfeln voll stopfen; v sebe m., hastig, gierig essen.
  16. mašı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
  17. máškara, f. ein maskierter Mensch, die Maske; v maškare iti, sich als Maske auf eine Unterhaltung begeben, jvzhŠt.
  18. maškarȃda, f. die Maskerade, das Maskenfest.
  19. maškarȃdən, -dna, adj. zur Maskerade gehörig, diese betreffend.
  20. mȃšnik, m. der Priester; za (v) mašnika posvetiti, zum Priester weihen.
  21. mȃšniški, adj. Priester-.
  22. mȃšništvọ, n. das Priesteramt, das Priesterthum, Cig., nk.
  23. mȃštvọ, n. das Priesteramt, Cig., Jan., M., Vrtov. (Sh. g.); velika čast maštva, Bas.; na m. učiti se, die Theologie stndieren, Mur., SlGor.- C.; der Priesterstand (tudi: maštvọ̀): Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, Gospodstvo z "maštvam" ( nam. -om), Npes.-K.
  24. matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  25. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
  26. matemātiški, adj. mathematisch, Jan. (H.).
  27. máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
  28. materialīzəm, -zma, m. der Materialismus, Jan., Cig. (T.).
  29. matērija, f. 1) der Eiterstoff, die Materie; — 2) der Stoff, die Materie, Cig. (T.).
  30. mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
  31. materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
  32. materı̑nščina, f. die Muttersprache, Jan., nk.
  33. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
  34. mȃterničav, adj. hysterisch, Cig., Jan.
  35. mȃterničən, -čna, adj. Gebärmutter-: maternično grlo, der Gebärmutterhals, Cig., Jan.; maternična bolezen, die Hysterie, die Mutterkrankheit, Cig., Jan.
  36. mȃterničnik, m. 1) die Gebärmutterhöhle, Cig., Jan.; — 2) jesenski m., die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.
  37. mȃternik, m. der Mutterschwarm, Danj.- C.
  38. mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
  39. máterovati, -ujem, vb. impf. Mutter sein oder werden, Mur., Vod. (Bab.).
  40. máterščina, f. 1) das Muttertheil, Cig.; — 2) = materinščina, Z.
  41. matę̑vžək, -žka, m. das Räuschchen: imeti matevžka, jvzhŠt.
  42. máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.- C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.- C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.
  43. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Brkini- Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
  44. mátičar, -arja, m. das Mitglied eines Matica genannten Vereines, nk.
  45. mátičnik, m. 1) panj za pleme, der Mutterstock, Cig.; — 2) die Melisse (melissa officinalis), Medv. (Rok.); prim. hs. matičnjak (istega pomena).
  46. matičnják, m. 1) die Weiselzelle, Z.; (tudi hs.); — 2) = matičar, Zv.
  47. mȃtka, f. das Mütterchen, Cig., Zora; ( češ.).
  48. matoga, f. neko strašilo, C.; (matoha, Z.).
  49. matǫ́r, adj. bejahrt, alt, Jan., Zora; matora leta, Vrt.; matori gostje so se jeli razhajati, Zv.
  50. mátora, f. (tudi: matǫ̑ra) ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  51. matoríti, -ím, vb. impf. alt machen, Slc.- C.
  52. matpríka, f. = dobrika, der Schlingbaum (viburnum lantana), (iz ma- + dobrika), Zora.
  53. matrōna, f. priletna gospa, die Matrone, Cig., Jan.
  54. máva, f. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); prim. mavje.
  55. mȃvčək, -čka, m. dem. 2. mavec; — die Federbinse, das Wollgras (eriphorum), Cig.
  56. mȃvčica, f. dem. mavka; 1) das Kätzchen auf Bäumen, Z.; — 2) das Pfriemengras (stipa pennata), Knežak ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  57. 2. mȃvəc, -vca, m. die Flocke, Z.; ein Stückchen Baumwolle, C.
  58. 1. mȃvək, -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.
  59. 2. mȃvək, mavka, m. das Miauen der Katze, Cig.
  60. mávhəlj, -hlja, (-həljna), m., Josch, pogl. malhelj.
  61. mȃvje, n. coll. bajeslovna bitja: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt.).
  62. mȃvka, f. 1) das Flaumköpschen des abgeblühten Löwenzahnes, Kr.- Valj. (Rad), Levst. (Rok.); — der Pflanzenflaum, C.; — 2) eine Art Windblume (anemone montana), Dutovlje (Kras)Erj. (Torb.).
  63. mȃvkanje, n. das Miauen, Mur.
  64. mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.- Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče- Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
  65. mȃvrah, m. die Maurache, der Morchelschwamm, Cig., C., Kr.
  66. mavrȃnəc, -nca, m. der Mistkäfer, (mov-) Mur., C., Zora.
  67. mȃvrica, f. dem. mavra; 1) ime ovci, Plužna na Bolškem- Erj. (Torb.); — = črna kravica, C.; — 2) eine Spechtart, Pjk. (Črt.), Št.; — 3) gozdna, hostna m., eine Art Lysimachie (lysimachia), Cig.; — 4) der Regenbogen; — die Regenbogenhaut, die Iris, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  68. mȃvričiti, -im, vb. impf. irisieren ( min.), Cig. (T.).
  69. mȃvričnica, f. = mavrica, die Irishaut, C.
  70. mȃvričnik, m. der Regenbogenstein, Cig.
  71. mȃvroh, m. = mavrah, Vod. (Izb. sp.), Glas.
  72. mȃvrovina, f. vinska trta, der Portugieser, Trumm.
  73. mavzolēj, m. krasna rakev, das Mausoleum, Cig., Jan.
  74. mȃz, -ı̑, f. 1) das Schmieren, Habd.- Mik.; — 2) die Schmiere, Mur., Cig.; sklepna m., die Gelenkschmiere, Erj. (Som.); die Salbe, Guts.- Cig., M., Valj. (Rad).
  75. máza, f. 1) die Schmiere, M., Z.; — 2) eine gewisse Maske am Faschingsdienstag, Rib.- M.; — 3) ein schmutziges Weib, Z.; psovka neizkušeni gospodinji, Gor.; — ein verzärteltes Kind, Z.
  76. mazáč, m. der Kleckser, der Farbenkleckser, der Tintenkleckser, Cig., Jan.; — der Anstreicher, Jan.; — der Quacksalber, Cig., Jan., M., nk.
  77. mazáča, f. der Pinsel, C.
  78. mazáčiti, -ȃčim, vb. impf. schmieren, sudeln, Jan. (H.); — Quacksalber sein, Z.
  79. mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
  80. mazáłən, -łna, adj. Schmier-, Mur.; mazȃłni il, der Kleiberlehm, V.-Cig.
  81. mazálọ, n. 1) die Salbe, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Kleckser, der Kleckmaler, Cig.
  82. mazána, f. eine größere Weinflasche, = stari bokal: eno mazano vina, BlKr.; — prim. mezana.
  83. mȃzanəc, -nca, m. das Eierbrot, Cig.
  84. mázanje, n. das Schmieren; das Salben; slednje m., die letzte Oelung, ogr.- C.; = poslednje m., C.
  85. mazár, -rja, m. der Klecker, der die hölzernen Gebäude mit Lehm verschmiert, Mur.
  86. mazarı̑ja, f. die Schmiererei, die Kleckserei; — die Quacksalberei, Cig.
  87. mazáriti, -ȃrim, vb. impf. schmieren, Jan. (H.).
  88. mazȃštvọ, n. die Charlatanerie, die Curpfuscherei, Jan., Nov., Pjk. (Črt.), Strp.
  89. mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.- M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).
  90. mázav, adj. schmierig.
  91. mázavəc, -vca, m. der Schmierer, der Salber, Cig., Jan.; — der Anstreicher, der Flachmaler, Cig.
  92. mázavka, f. die Schmiererin, Cig.; — die Anstreicherin, Cig.
  93. mȃzəc, -zca, m. = mazač, der Quacksalber, Cig.
  94. mȃzək, -zka, m. die Schmiere, Jarn.; ein Stück Schmiere: m. sala, Z.
  95. mazgína, f. der Schmierstiefel, Tolm.- Levst. (M.).
  96. mazginja, f. = mezgica, die Mauleselin, Habd.- Mik.
  97. mazilár, -rja, m. der Salbenmacher, der Salbenkrämer, der Quacksalber, Mur., Cig., Jan.
  98. mazilaríca, f. die Salbenmacherin, die Salbenkrämerin, die Quacksalberin, Cig.
  99. maziláriti, -ȃrim, vb. impf. quacksalbern, Mur., Cig.
  100. mazíłce, n. 1) dem. mazilo; — 2) = čopič, der Pinsel, Zv.

   47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA