Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (47.701-47.800)

manjúha, f. ein träges, faules Frauenzimmer, C.
manjuhovȃnje, n. das Faulenzen, C.
manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
mantīla, f. ženski plašč, die Mantille.
mȃntrica, f. božja m., eine Art Fetthenne (sedum), SlGor.- C.
manufaktūra, f. fabrika (zlasti za tkanine), die Manufactur.
manzanēj, m. der Manschinellenbaum (hippomane), Tuš. (B.).
māpa, f. die Mappe, die Karte ( geogr.), Jan., Cig. (T.); pos. katastralne mape.
mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.- Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.- Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! ( iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.- Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.- Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
mȃranje, n. die Beachtung, die Sorge.
marant, m. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 95.).
mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
mȃravt, m. ein ungehorsamer Mensch, Mik., Valj. (Rad).
marbolána, f. neka sliva, die Mirabelle, Jarn. (Sadj.).
marcę̑l, m. neki denar: der Heller, C.; der Groschen: katera žena ima deset marcelov ...? Krelj- M.
mārcipan, m. der Marcipan, Jan.; (Marci panis, Marcusbrot).
2. marẹ̑la, f. der Regenschirm; — prim. it. ombrella.
1. marẹ̑lica, f. der Marillen- oder Aprikosenbaum; die Marille, die Aprikose.
2. marẹ̑lica, f. dem. 2. marela, kleiner Regenschirm.
marẹ̑ličən, -čna, adj. Aprikosen-; marelična pečka, der Aprikosenkern.
1. márən, -rna, adj. besorgt: časti m., um seine Ehre besorgt, Met.; m. modrosti, der Weisheit beflissen, Vod. (Izb. sp.); sorgfältig, achtsam, eifrig, Mur., Cig., Jan., Mik.; marno skušati, ernstlich versuchen, Ces. razglas od l. 1781.
2. márən, -rna, adj. eitel, nichtig: marna reč, ogr.- Mik.; od vsakše marne reči račun dati, ogr.- Valj. (Rad).
márən, -rna, m., Slom., pogl. marenj.
marẹ̑na, f. = omara, der Kasten, bes. der Speisekasten, Notr.; (morejna, morajna), Gor.; — prim. it. armario. (?)
marẹ̑nica, f. dem. marena; das Kästchen, Cig.; — v steno napravljena omara z vratci ("morejnica"), Polj.
márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
margarȃl, m. = margaran, Strp.
margarána, f. der Granatapfelbaum (punica granatum), Mur.; — der Granatapfel, Dict., Mur., Cig., Valj. (Rad), Jsvkr.; — prim. stvn. margrant, it. melagrano, melo granato, Mik. (Et.).
margaránovəc, -vca, m. das Granatwasser, Cig.
margę̑ta, f. dolga m., der Himmelbrand (verbascum thapsus), SlGor.- C.; — divja m., der rothe Weiderich (lythrum salicaria), C.
margę̑tica, f. die Schlüsselblume (primula veris), Mur., C.; — = marjetica, das Gänseblümchen (bellis perennis), M.
margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
márha, f. das Vieh, ogr.- Valj. (Rad); — die Mähre, Mik.; — prim. stvn. meriha, marha, Stute, Mähre, Mik. (Et.).
mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.- C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
mȃričkàj, pron. = marsikaj, C.
mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
mȃrikàj, pron. = marsikaj, C.; — was immer: ne govori marsikaj, sei nicht geschwätzig, Dalm.; za marsikaj priseči, leichtfertig schwören, Dalm.
mȃrikàk, pron. schlecht, C.
mȃrikjẹ̀, adv. = marsikje, kjer bodi, Dalm.
marjȃš, m. ein Kartenspiel (Mariage); m. igrati.
marjȃšati, -am, vb. impf. marjaš igrati, Levst. (Rok.).
marję̑tica, f. die Maßliebe, das Gänseblümchen (bellis perennis).
mārka, f. znamka, die Marke, Cig., Jan.; oprostilna m., die Freimarke, DZ.; pisemska m., die Briefmarke, Cig., Jan., nk.; trgovinska m., die Handelsmarke, DZ.; — die Mark (denar), Cel. (Ar.); kolonjska m., die kölnische Mark, Cel. (Ar.).
mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.- Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.
mȃrkàk, pron. = marsikak, Dict.; markako, unpassend, unschicklich, Dict.; schlecht, ausgelassen, C.
markȇr, -rja, m. kavarniški strežaj, der Marqueur, Cig., Jan.
markēz, m. der Marquis, Cig., Jan.; — prim. it. marchese.
markēza, f. die Marquise, Cig., Jan.; — prim. it. marchesa.
markēzinja, f. die Marquise, Cig., Jan.
markīz, m. = markez, der Marquis, Cig., Jan.
markīza, f. = markeza, die Marquise, Cig., Jan.
mȃrlja, f. der Schmutzfleck, Jan. (H.).
marljáti, -ȃm, vb. impf. beflecken, beschmutzen, Jan. (H.).
marljìv, -íva, adj. emsig, eifrig, beflissen, sorgfältig.
marljı̑vəc, -vca, m. der Emsige, der Eifrige, Cig.
mármornjak, m. der Marmorstein, C.
mármorov, adj. von Marmor, Cig.; na marmorovih stebrih, Dalm.
marmōtica, f. das Alpenmurmelthier (arctomys marmotta), Jan., Erj. (Ž.); — prim. it. marmotta.
mȃrnja, f. = marenj, Mur., Cig., Jan.; prazne marnje, Märchen, Jap. (Sv. p.)- Valj. (Rad); marnje iz Hierokleja, Anekdoten, Vod. (Izb. sp.).
mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
marnjevȃnje, n. das Gespräch, Trub.; — das Geschwätz, C.
marnjeváti, -ȗjem, vb. impf. reden, sprechen, conversieren, Meg., Jarn., Mur., Jan., Trub., Slom., Kor.
marnováti, -ȗjem, vb. impf., Guts., Mur., Trub., pogl. marnjevati.
marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge ( min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče- Levst. (M.).
marǫ̑gəc, -gca, m. ein geflecktes Thier: rother, dunkelgestreifter Ochs, Lašče- Levst. (M.); — ein geflecktes Schwein, Z.; — ein gefleckter Kater, Vrt.
marǫ́gəlj, -glja, (-gəljna), m. ein geflecktes Thier ( z. B. ein Hund), Z.
marǫ́gica, f. 1) dem. maroga, das Fleckchen; — 2) eine gefleckte Kuh oder Sau, Z.
marǫ́gljič, m. neka smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
mȃrš, m. hod, pot, der Marsch.
mȃrša, f. die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Jan., Celovška ok.
maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
maršı̑rati, -am, vb. impf. stopati, hoditi, marschieren.
martíncəlj, -clja, m. das Rebenwürmchen, Jarn.- M., C.
martı̑nčək, -čka, m. 1) die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) eine Art Wasservogel, C.; prim. martinec 2).
martı̑nəc, -nca, m. 1) = martinček, die graue Eidechse, Dict., Mur., Cig.; kače in martinci, Jsvkr.; — 2) eine Art Sumpfvogel, C.; zelenonogi m., der Wasserläufer (totanus glottis), Cig., Erj. (Z.); — 3) der Rebenwurm, Mur.
martínovanje, n. der Martinsschmaus, V.-Cig.
martínovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. das Martinsfest begehen, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.); (kaj ne veš, da martinovamo? Levst. [Zb. sp.]).
martı̑nščak, m. 1) der Monat November, C.; — 2) die Martinitraube, die spätreifende Traube, Št.- C.
mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).
mȃrtričevje, n. die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch.
mȃrveč, conj. vielmehr, sondern vielmehr, Cig., Jan.
mȃrvin, m. = marvinj: = dolenjsko vino, Vod. (Izb. sp.).
mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.- Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
marzamı̑n, m. neka vinska trta: = berzamin, merzamin, Vod. (Izb. sp.).
máša, f. die Messe; pri maši biti; k maši iti; mašo brati ( germ.) = maševati; pẹ̑ta m., das Hochamt; = velika maša, Cig., Jan.; nova m., die Primiz; šiba novo mašo poje = gute Zucht bildet tüchtige Menschen heran, Npreg.; rana m., die Frühmesse; zorna m., die Mette, Cig.; péta, šésta, sédma, deséta m., die Messe um 5, 6, 7, l0 Uhr, črna m., das Todtenamt; = zadušna m., Jan. (H.); založna m., gestiftete Messe, DZ.; velika, mala m., der Groß-, Kleinfrauentag; med (mej) mašami (-a), zwischen Groß- und Kleinfrauentag, Dol., Št.; mala maša — v vsakem grmu paša, Npreg.- Notr.
mašáncgar, -rja, m. der Borsdorferapfel (Marschlanzker, Maschanzker); — prim. gambovec.
1. mášča, f. das Fett.
2. mášča, f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.- C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).
mȃščar, -rja, m. = mesar, posebno tisti, ki kolje svinje, ogr.- C.
maščȃva, f. das Fett, C., ogr., Dol.
maščȃvəc, -vca, m. der Rächer, Dict.- Mik., Hren- Cig., Dalm., Kast.; Krivic maščavec, večni Bog, Preš.
máščən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
maščę́nəc, -nca, m. der Most, Cig., C.
maščénje, n. das Treten der Trauben, Štrek.
maščeváłən, -łna, adj. 1) rächend, Rache-, Cig., Jan., nk.; maščevalni Bog, Škrb.; — 2) rachgierig, rachsüchtig, Mur., Cig., Jan., nk.
maščevȃnje, n. das Rächen, die Rache; krvno m., die Blutrache, Cig., Jan.
maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
maščevȃvka, f. die Rächerin; boginja m., die Rachegöttin, Cig., Jan.; osoda m., die Nemesis, Jan. (H.).
máščevina, f. das Fett, Mur., Cig.

47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA