Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (47.401-47.500)
-
mād, m. die Madie (madia sativa), Tuš. (B.).
-
1. máda, f. 1) das Abliegen des Obstes: v mado dejati sadje, Gor.; — eine Lage solchen Obstes, Ravn.- Cig., Gor.; — 2) das Rösten des Flachses, Jan. (H.); — prim. 2. mediti.
-
mádəł, -dla, adj., nam. medel, Meg., Alas., Dict., Dalm.
-
mádən, -dna, adj. abgelegen: madno sadje, Cig.
-
mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.- Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.
-
mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
-
madíti, -ím, vb. impf. 1) abliegen lassen: sadje m., Cig.; — 2) lan m., den Flachs rösten, Cig., Jan.; — pogl. 2. mediti, mladiti.
-
madrȃvəc, -vca, m. ein halbverschnittenes Pferd, C., Z., Zora; — prim. dravec, mendravec.
-
madrigāl, m. neka vrsta lirskih pesni, das Madrigal.
-
madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
-
madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno- Erj. (Torb.).
-
madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
māg, m. der Magier, (magi so bili duhovniki Medov in Perzov), Jan., nk.
-
magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
-
mȃgati, -am, vb. impf. können, Mur., V.-Cig., Jan.; Čez goro ne magam, Po ravnem ne vem, Npes.-K.
-
magazīn, m. skladišče, das Magazin.
-
māgičən, -čna, adj. čaroven, magisch, Jan., nk.
-
magnēt, m. železo, ki na-se vleče drugo železo, der Magnet.
-
magnētən, -tna, adj. magnetisch, Mur., Cig. (T.).
-
magnētenje, n. die Magnetisierung, Sen. (Fiz.), ( prav. magnečenje).
-
magnētiti, -im, vb. impf. magnetisieren, Cig. (T.).
-
magnetīzəm, -zma, m. der Magnetismus.
-
magnetizováti, -zȗjem, vb. impf. ( pf.) = magnetiti, magnetisieren, Cig., Jan., nk.
-
magnētnica, f. die Magnetnadel, Jan., Cig. (T.), Jes.
-
magnetomèr, -mę́ra, m. das Magnetometer, Cig. (T.); dvožični m., das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
-
magnētovəc, -vca, m. der Magnetstein, das Magneteisenerz, Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
-
magnetovína, f. magnetisches Fluidum, magnetische Materie, Cig. (T.).
-
magnēzij, m. neka kovina (kemična prvina), das Magnesium, Cig. (T.).
-
magnēzija, f. die Talkerde, die Magnesia, Cig. (T.).
-
magnezīt, m. der Magnesit ( min.), Cig. (T.).
-
magnificēncija, f. naslov vseučiliščnih rektorjev, die Magnificenz.
-
mágniti, -nem, vb. pf. = megniti, Alas., Dict., M.
-
mágnjenje, n. das einmalige Winken, Dict., Mik.
-
1. màh, máha, m. 1) der Schwung, die Schwingung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Hieb, der Schlag; švrkne jelena, kadar mu pride na mah, LjZv.; — na mah, im Nu, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; sogleich, C.; v en mah, mit einemmal, Cig.
-
2. mȃh, mȃha, mahȗ, m. 1) das Moos; islandijski m., isländisches Moos (sphaerococcus crispus), Tuš. (B.); = bohinjski m., Cig., C.; = grenki m., C.; — 2) = barje, das Moor, der Morast, Cig., Nov., Ig; = pl. mahovi, Cig.; — 3) die Haarfedern junger Vögel, Cig.; die Flaumfedern: gosi dajo perje in mah v pernice, Ravn. (Abc.); — der Milchbart, Cig., Jan.; — ima še mah za ušesi = er ist noch nass hinter den Ohren, Met., Kr.
-
mahagōnovəc, -vca, m. der Mahagonibaum (Swietenia), Tuš. (B.).
-
mahagōnovina, f. das Mahagoniholz, Cig., Jan.
-
mahȃj, m. 1) der Schwung, Danj.- M.; — 2) der Hieb, Mik.
-
mahȃłnik, m. 1) der Wedel, Cig., Jan.; — 2) = makoter, der Stampfstößel in der Stampfe, Šaleška dol.- C.; — 3) der Faustkolben, der Streitkolben, Cig.
-
mahálọ, n. 1) der Fächer, Cig.; — 2) der Wedel, Cig., Jan.; — ein großes Pflanzenblatt, C.; — 3) = nihalo, das Pendel, Cig. (T.); — 4) = motoroge, eine Art Haspel, die Handgarnhaspel, die Weife, vzhŠt.- C.; — 5) der Tölpel, vzhŠt.- C.
-
máhanje, n. 1) das Schwingen, das Schwenken mit der Hand, dem Hute, der Fahne u. dgl.; m. s perotmi, der Flügelschlag, Cig.; — 2) das Schlagen.
-
mahàt, -áta, adj. bemoost: mahato kamenje, Bes.
-
mahatáti, -ȃm, vb. impf. schlottern, Cig.; mit den Händen, Füßen zappeln, V.-Cig.
-
máhati, -am, vb. impf. 1) schwingende Bewegungen machen oder verursachen; schwingen: nepokoj pri uri dobro maha, (wirft gut aus), Cig.; z rokami m., mit den Händen hin- und herfahren; z nogami m., mit den Füßen schlenkern, zappeln; s sabljo m., den Säbel schwingen, mit dem Säbel herumhauen; s klobuki m., die Hüte schwenken; z roko komu m., mit der Hand zuwinken; wedeln: z repom m.; — Wind machen, fachen, Cig., Jan.; — mahati jo, schnell gehen, eilen; — wanken, schwanken; na vse strani m.; — 2) = prejo motati na mahalo, Garn weifen, vzhŠt.- C.; — 3) schlagen: m. se, sich schlagen, fechten; m. po kom (čem), auf jemanden (etwas) losschlagen.
-
máhavəc, -vca, m. der Schwinger, der Schwenker, Cig., M.
-
máhavka, f. 1) die Schwenkerin, C.; — 2) mahȃvka, die Seeschwalbe (sterna), Cig., Jan., Frey. (F.).
-
mȃhčevina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Občina (Kras)- Erj. (Torb.); kedar mahčevina cvete, grozdje piše, t. j. jagode začno rdeti, Npreg.- Erj. (Torb.).
-
mahedrálọ, n. oseba, ki rada mahedra, die Schummel, (mahad-), Cig.
-
mahedráti, -ȃm, vb. impf. schwingende Bewegungen machen; z rokami m., mit den Händen hin und herfahren, Cig.; — schlottern, Cig., Jan., DZ.; obleka mahedra na človeku, Polj.; mit schlotterndem, flatterndem Gewand einhergehen, einherschlottern, C., Z., Polj.; — stürmisch einhergehen, C.; — wackelnd gehen, C.
-
mahedràv, -áva, adj. schlotterig, Cig., Jan.
-
máhən, -hna, m. = 2. mah, das Moos, Št.
-
mȃhljaj, m. 1) der Schwung, Cig.; — 2) der Hieb, der Schlag; na eden m., auf einen Schlag.
-
mahljȃnje, n. das Wedeln; das Gefächel, Cig.
-
mahljáti, -ȃm, vb. impf. wedeln; na koga m., jemanden bewedeln, Cig.; — flattern; ptič mahlja s perotmi, Cig.; — fächeln, Z.; — flackern, Cig., Jan.
-
máhljiči, m. pl. eine Art Lerchensporn (corydalis solida), Josch.
-
mahljìv, -íva, adj. mit Seitenhieben: mahljivo kaj reči, Levst. (Zb. sp.).
-
mahnàt, -áta, adj. moosig, M., Z.
-
máhniti, mȃhnem, vb. pf. 1) eine schwingende Bewegung machen; z zastavo m., die Fahne aufschwenken, Cig.; z roko komu m., mit der Hand jemandem einen Wink geben; wanken: zemlja ne mahne, C.; m. jo kam, sich irgendwohin begeben; — črez mero m., über die Schnur hauen, Jan., C.; kvišku m., in die Höhe schnellen, aufschlagen, Cig.; doli m., herunter gleiten, C.; — 2) einen Strich, Hieb führen; m. po kom, nach jemandem hauen; v stran m., mimo m., fehlhauen; — m. koga, jemandem einen Hieb versetzen; — m. se, handgemein werden, Jan.; — mahnjen biti, einen leichten Rausch haben, Cig.
-
mȃhoma, adv. 1) in einem Schwunge, schwungweise, Jan., M.; — 2) sogleich, auf einmal, Cig., Jan., M., nk.
-
máhov, adj. Moos-.
-
mahovàt, -áta, adj. moosig, Mur., Cig., Met.
-
máhovəc, -vca, m. 1) die Mooshummel (ker ima gnezdo vrhu zemlje v mahu), Lašče- Levst. (M.); — 2) das Bergastmoos, Cig.; — 2) mahovci, ptiči, ki se uže pernati (mahasti) izležejo iz jajec, Nestflüchter, Erj. (Ž.).
-
mahǫ́vən, -vna, adj. morastig, Jan. (H.).
-
mahovı̑čək, -čka, m. die Mooshummel, Gor.- M., Z.
-
mahovína, f. das Moos; krovna m., das Dachmoos, Cig.
-
mahovı̑t, adj. moosig, moosreich, Cig., Jan., SlN.
-
mahǫ̑vje, n. coll. 1) Moose, das Moos; — 2) das Moor, der Morast, Cig.; das Torfmoor, Cig.
-
máhovka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) roža m., die Moosrose, Tuš. (R.).
-
mahovnàt, -áta, adj. moosig, Mur., Cig., Jan.
-
mahǫ̑vnica, f. 1) die Moosbeere (vaccinium oxycoccos), Cig., Tuš. (R.); — 2) die Rappe, die Raupe (eine Krankheit der Pferde und des Rindes), V.-Cig.; navadno pl. mahovnice, Cig.; — kožni spuščaji pod bincljem, die Mauke, Strp.
-
mahovnják, m. mahovnjaki, die Moosthiere (bryozoa), Erj. (Ž.); — die Mooskorallen, Cig. (T.).
-
mahȗnəc, -nca, m. = mahovec, der Nestflüchter, Jan., C.
-
máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
-
maják, m. der Leuchtthurm, Cig. (T.), Vrt., DZ., SlN.- C.; — rus.
-
májalica, f. das Schwanken, Cig.
-
majȃłnik, m. = nihalo, das Pendel, Jan.
-
majálọ, n. ein unbeständiger Mensch, Cig.
-
májanje, n. das Wankenmachen, das Erschüttern; — das Schwanken, das Wackeln.
-
májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.- Mik.
-
májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.- C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
-
majàv, -áva, adj. wankend, schwankend, wackelig, Cig., Jan., Cig. (T.); — wankelmüthig, Mur.
-
majȃvəc, -vca, m. 1) der Schüttler, Jan.; — 2) der Schlotterkopf, Cig.; — das Pendel, Jan., SlN.- C.
-
májavica, f. die Unbeständigkeit, V.-Cig.
-
mȃjcəkən, -kəna, adj. sehr klein, Dict.; ("majcikin, majcekin", Dict.; "majciken", Cig.; "majcken", Mik.; "majckin", Cig.; "majckino", ein bisschen, Mur.).
-
mȃjcən, -cəna, adj. sehr klein, winzig, Cig., Jan., Mik., SlGor.- C.; To dete majceno, Npes.-Vraz; (majcin, Cig., Jan., Trub.- Mik.; on je bil majcine postave, Schönl.).
-
mȃjcikọ, adv. ein bisschen, Npes.-Vraz.
-
mȃjčkən, -kna, (-kəna), adj. sehr klein, winzig; (majckin, Cig.).
-
majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
-
majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.
-
maję́lovəc, -vca, m. der Tannenwedel (hippuris), Tuš. (B.), Zora.
-
májən, -jna, adj. Mai-; majno maslo, im Mai bereitetes Schmalz, Lašče- Levst. (Rok.); — neko mazilo iz masla in razhudnikovih jagod, M., Z.
-
májenje, n. das Schälen, Cig.
-
májev, adj. Mai-: majeva roža, die Mairose, Cig.
-
mȃjež, m. der Schlotterkopf, Cig.
-
mȃjhən, -hna, (-həna), adj. klein; m. človek; gering, unbedeutend; za majhen denar, um einen geringen Preis; — majhno, ein wenig; — iz malhen, prim. hs. malahan, Mik.
-
mȃjhin, adj. = majhen, Dalm., Schönl., Navr. (Let.), Cv.
-
majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
-
majílọ, n. das Schäleisen, Cig.
-
májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.- C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža ( n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. ( dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
-
majı̑vəc, -vca, m. der Schäler, Cig.
46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani