Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (47.339-47.438)

  1. lúta, f. die Nachlese, Z.
  2. lútati, -am, vb. impf. mühsam, sorgfältig suchen, C.; kostanje iz ježic l., C.; iglo v slami l., C.; — mühsam, langsam, ohne Erfolg etwas thun, C.; — langsam gehen, C.
  3. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  4. lúzgati, -am, vb. impf. = 2. luskati, schälen, Dol.- Mik.
  5. luzgína, f. = luskina, Dol.
  6. lúža, f. die Pfütze, die Lache; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Npreg.
  7. lȗžar, -rja, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) die Pfuhlschnepfe, C.
  8. 2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
  9. lúženje, n. das Laugen, das Beizen, Cig.
  10. lužílọ, n. die Lauge als Beizmittel, die Beizbrühe, Cig., C.; — = žehta, C.
  11. lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
  12. 1. lȗžnica, f. 1) das Laugenwasser, Jan.; — 2) die Beizgrube der Gerber, Vrt.
  13. 2. lȗžnica, f. das Pfützenwasser, Cig., Jan.
  14. 1. lȗžnik, m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.
  15. 2. lȗžnik, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) hrast z debelim želodom in mehkim lesom, C.
  16. lužnína, f. das Alkali, lužnine, Alkalien, Cig. (T.), DZ.
  17. lužninomèr, -mę́ra, m. das Alkalimeter, Cig. (T.).
  18. 1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
  19. 2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
  20. 1. máca, f. das Kätzchen ( bot.), Cig.
  21. macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
  22. macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.
  23. mȃcati, -am, vb. impf. netzen, mit nassen Umschlägen laben, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; omedlelega človeka macajo, da bi se zopet zdramil, SlGor.; — patzen, Jan.; — prim. močiti.
  24. mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
  25. mácika, f. die Sahlweidenruthe: blagoslovljene macike, BlKr.- DSv.
  26. macı̑zra, f. najdebelejši fižol, črn in nekoliko pisan, Hal.- C., Zora.
  27. mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič ( Let.).
  28. mácoh, m. rdeče in debelo jabolko, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  29. macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
  30. mačák, m. 1) der Kater, Mur., C., Danj.- Mik., Št.; mačak je mački najljubši = gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C.; — 2) der Anker, Mur.; — 3) pl. mačaki, Steigeisen, ogr.- C.; — 4) = škripec, vitlo, die Rolle, C.; — 5) eine Art Weidenbaum mit großen Kätzchen, C.
  31. máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  32. máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
  33. máčehica, f. = mačešica, Josch.
  34. máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
  35. mačehováti, -ȗjem, vb. impf. als Stiefmutter walten, SlN.- C.
  36. máčehovje, n. coll. Dornrosen (Auswüchse an den Dornen), Cig.
  37. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
  38. máčešica, f. das Stiefmütterchen, das Osterveilchen (viola tricolor), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — = materna dušica (thymus serpyllum), Guts.
  39. máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  40. máčeški, adj. stiefmütterlich, SlGosp.- C.
  41. máčeštvọ, n. stiefmütterliches Wesen, Zora.
  42. mačevína, f. das Katzenfleisch, Šol.
  43. máčevje, n. coll. das Palmweidengebüsch, Cig.; eine stechende Pflanze, Štrek.
  44. 1. máčica, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Blütenkätzchen; — 3) der Wegerich (plantago sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  45. 2. máčica, f. = matica, die Bienenkönigin, der Weisel, Mur., Cig., Jan., Kr.
  46. máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
  47. mačík, m. eine Art Kuchen von cylinderförmiger Gestalt, ogr.- Valj. (Rad).
  48. máčina, f. die Scharte (serratula tinctoria), Bolc- Erj. (Torb.).
  49. mȃčjak, m. 1) der Katzenmist, Cig.; — 2) mačják, der Katzenliebhaber, Jan. (H.), Z.
  50. mȃčji, adj. Katzen-; po mačje komu zagosti, jemandem eine Katzenmusik machen, Cig., Jan.
  51. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
  52. mȃčkar, -rja, m. 1) der Katzenliebhaber, Cig.; — 2) der Ankerschmied, Mur., Cig.
  53. mačkáš, m. der Seitenbaum am Dachstuhl, C.
  54. mȃčkica, f. 1) dem. mačka, Mur.; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Štrek.
  55. mȃčkin, adj. der Katze gehörig; Katzen-, Mur.; mačkine solze, Krokodilsthränen, Cig.; to niso mačkine solze = das ist keine Kleinigkeit; ženski jok pa mačkine solze, Weiberthränen sind falsche Thränen, Met.
  56. mačkodèr, -dę́ra, m. der Katzenschinder, Jan. (H.).
  57. mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
  58. máčkovəc, -vca, m. 1) = mačjak 1), Polj.; — 2) die Sahlweide (salix caprea), Cig., C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Bergweide, (s. montana), Cig., Valj. (Rad); — die Hauhechel (ononis spinosa), Cig., Medv. (Rok.); — der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.
  59. mȃčnica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Küchenschelle (pulsatilla), Medv. (Rok.).
  60. mačúh, m. der Typhus, Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Km. k.), Nov.; (mačùh, Levst. [Nauk]).
  61. mačúja, f. = klobuk v jesihu, SlGosp.
  62. mačúk, m. = mačuh, der Typhus, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  63. mād, m. die Madie (madia sativa), Tuš. (B.).
  64. 1. máda, f. 1) das Abliegen des Obstes: v mado dejati sadje, Gor.; — eine Lage solchen Obstes, Ravn.- Cig., Gor.; — 2) das Rösten des Flachses, Jan. (H.); — prim. 2. mediti.
  65. mádəł, -dla, adj., nam. medel, Meg., Alas., Dict., Dalm.
  66. mádən, -dna, adj. abgelegen: madno sadje, Cig.
  67. mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.- Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.
  68. mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
  69. madíti, -ím, vb. impf. 1) abliegen lassen: sadje m., Cig.; — 2) lan m., den Flachs rösten, Cig., Jan.; — pogl. 2. mediti, mladiti.
  70. madrȃvəc, -vca, m. ein halbverschnittenes Pferd, C., Z., Zora; — prim. dravec, mendravec.
  71. madrigāl, m. neka vrsta lirskih pesni, das Madrigal.
  72. madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
  73. madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno- Erj. (Torb.).
  74. madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  75. māg, m. der Magier, (magi so bili duhovniki Medov in Perzov), Jan., nk.
  76. magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
  77. mȃgati, -am, vb. impf. können, Mur., V.-Cig., Jan.; Čez goro ne magam, Po ravnem ne vem, Npes.-K.
  78. magazīn, m. skladišče, das Magazin.
  79. māgičən, -čna, adj. čaroven, magisch, Jan., nk.
  80. magnēt, m. železo, ki na-se vleče drugo železo, der Magnet.
  81. magnētən, -tna, adj. magnetisch, Mur., Cig. (T.).
  82. magnētenje, n. die Magnetisierung, Sen. (Fiz.), ( prav. magnečenje).
  83. magnētiti, -im, vb. impf. magnetisieren, Cig. (T.).
  84. magnetīzəm, -zma, m. der Magnetismus.
  85. magnetizováti, -zȗjem, vb. impf. ( pf.) = magnetiti, magnetisieren, Cig., Jan., nk.
  86. magnētnica, f. die Magnetnadel, Jan., Cig. (T.), Jes.
  87. magnetomèr, -mę́ra, m. das Magnetometer, Cig. (T.); dvožični m., das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  88. magnētovəc, -vca, m. der Magnetstein, das Magneteisenerz, Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  89. magnetovína, f. magnetisches Fluidum, magnetische Materie, Cig. (T.).
  90. magnēzij, m. neka kovina (kemična prvina), das Magnesium, Cig. (T.).
  91. magnēzija, f. die Talkerde, die Magnesia, Cig. (T.).
  92. magnezīt, m. der Magnesit ( min.), Cig. (T.).
  93. magnificēncija, f. naslov vseučiliščnih rektorjev, die Magnificenz.
  94. mágniti, -nem, vb. pf. = megniti, Alas., Dict., M.
  95. mágnjenje, n. das einmalige Winken, Dict., Mik.
  96. 1. màh, máha, m. 1) der Schwung, die Schwingung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Hieb, der Schlag; švrkne jelena, kadar mu pride na mah, LjZv.; — na mah, im Nu, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; sogleich, C.; v en mah, mit einemmal, Cig.
  97. 2. mȃh, mȃha, mahȗ, m. 1) das Moos; islandijski m., isländisches Moos (sphaerococcus crispus), Tuš. (B.); = bohinjski m., Cig., C.; = grenki m., C.; — 2) = barje, das Moor, der Morast, Cig., Nov., Ig; = pl. mahovi, Cig.; — 3) die Haarfedern junger Vögel, Cig.; die Flaumfedern: gosi dajo perje in mah v pernice, Ravn. (Abc.); — der Milchbart, Cig., Jan.; — ima še mah za ušesi = er ist noch nass hinter den Ohren, Met., Kr.
  98. mahagōnovəc, -vca, m. der Mahagonibaum (Swietenia), Tuš. (B.).
  99. mahagōnovina, f. das Mahagoniholz, Cig., Jan.
  100. mahȃj, m. 1) der Schwung, Danj.- M.; — 2) der Hieb, Mik.

   46.839 46.939 47.039 47.139 47.239 47.339 47.439 47.539 47.639 47.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA