Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (47.301-47.400)
-
lȗnək, -nka, m. 1) der Rad- oder Achsennagel, Cig., Jan., ogr.- C., Mik., Met., Dol., SlGor.; — 2) die mit dem Achsennagel an dem Achsenende befestigte eiserne Kappe, Dol.; — 3) ein kleines Maß: l. vina, Dol.; tudi: lúnək, Dol.; — prim. stvn. lun, Mik. (Et.).
-
lȗnež, m. 1) kozel rumenkaste dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus sp.), ("gotovo zaradi okroglih, ploščnatih plodov tako imenovan"), Koborid- Erj. (Torb.).
-
lúnin, adj. des Mondes, Mond-, Mondes-, Cig., Jan.
-
lȗnj, m. die Sumpfweihe (circus rufus), C., Erj. (Ž.); ( die Weihe = piščenik, Meg., Cig., Dalm.; der Flussfischadler [pandion haliaetus], Frey. [F.]; der Steinadler, Notr.).
-
lȗnjež, m. = planinski orel, der Steinadler, Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
lúnka, f. = luljka, Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.); lunka skrinjo nabunka (znamenje dobre letine), Povir- Erj. (Torb.).
-
lūntnik, m. der Luntenstock, Cig.
-
lȗp, m. die Schale (von Aepfeln, Rüben u. dgl.), Mur., V.-Cig., C.
-
lūpa, f. povečevalno steklo, die Lupe, Cig. (T.).
-
lupáč, m. der Schellfisch (gadus aeglefinus), Cig., Erj. (Z.); — polj.
-
lúpanica, f. dicke, zum Schälen geeignete Rübe, C.
-
lupánja, f. = lupina: die Schale (vom Obst u. dgl.), Danj.- Mik.; — die Hülse, C.; — die Muschelschale, C., vzhŠt.; — rakova l., die Krebsenschale, Št.- C.
-
lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.- C.
-
lȗpək, -pka, m. = olupek, die abgeschälte weiche Haut vom Obst u. dgl., Cig., M.
-
lupež, m. = tat, razbojnik, C., Let.; — hs.
-
lupílọ, n. das Schäleisen, Cig.
-
lupína, f. die weiche Schale ( z. B. vom Obst, von Rüben u. dgl.); jabolčne lupine; die harte Schale von Nüssen, Eiern u. dgl.; orehove, jajčje lupine; die Schale der Schalthiere, Cig. (T.).
-
lupı̑nar, -rja, m. das Schalthier, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
lupínav, adj. schalig ( min.), Cig. (T.).
-
lupı̑nčati, -am, vb. impf. neka igra z orehovimi lupinami, Erj. (Izb. sp.), Gor.
-
lupı̑nje, n. coll. abgelöste Schalen.
-
lúpiti, -im, vb. impf. die weiche Schale o. Rinde ablösen, schälen; jabelko, repo, drevo l.; — l. se, sich schälen, sich schelfen, sich schiefern; koža se mi lupi; sich blättern ( min.), Cig. (T.).
-
lupı̑vəc, -vca, m. der Schäler, Cig., Jan.
-
lȗpje, n. coll. Schalen von Aepfeln, Rüben u. dgl., M.
-
lúpljenje, n. das Schälen.
-
lȗšč, m. = lusnec, Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
-
luščánja, f. = luščína, C. ( Vest.).
-
lȗščəc, -ščəca, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
-
lȗščək, -čka, m. dem. lusk; das Schötchen, Jan., Tuš. (B.).
-
luščę́nəc, -nca, m. der Wachtelweizen (melampyrum arvense), C.
-
lúščenje, n. das Enthülsen, das Schälen.
-
luščína, f. die Fruchthülse, die Schote; — die harte Schale der Nüsse, der Eier u. dgl., Mur., Jan., C.; jajčne lupine ali luščine, Navr. (Let.); orehove luščine, jvzhŠt.; — ein schaliges Gefüge ( min.), Cig. (T.); — die Schuppe, C., Dalm., Štrek.
-
luščinàt, -áta, adj. hülsig, Jan. (H.).
-
luščı̑nje, n. coll. Fruchthülsen, harte Obstschalen, Mur., C., M.
-
1. lúščiti, -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
-
2. lúščiti, lȗščim, vb. pf. = luskniti: z rokami l., C.
-
lȗščnəc, -nəca, m. das Täschelkraut (thlaspi arvense), C.
-
lúštrek, m. das Liebstöckel (levisticum off.), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Kr.- Levst. (Rok.); (lustrak, Josch); — prim. srlat. lubisticum, Mik. (Et.).
-
lúta, f. die Nachlese, Z.
-
lútati, -am, vb. impf. mühsam, sorgfältig suchen, C.; kostanje iz ježic l., C.; iglo v slami l., C.; — mühsam, langsam, ohne Erfolg etwas thun, C.; — langsam gehen, C.
-
luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
lúzgati, -am, vb. impf. = 2. luskati, schälen, Dol.- Mik.
-
luzgína, f. = luskina, Dol.
-
lúža, f. die Pfütze, die Lache; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Npreg.
-
lȗžar, -rja, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) die Pfuhlschnepfe, C.
-
2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
-
lúženje, n. das Laugen, das Beizen, Cig.
-
lužílọ, n. die Lauge als Beizmittel, die Beizbrühe, Cig., C.; — = žehta, C.
-
lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
-
1. lȗžnica, f. 1) das Laugenwasser, Jan.; — 2) die Beizgrube der Gerber, Vrt.
-
2. lȗžnica, f. das Pfützenwasser, Cig., Jan.
-
1. lȗžnik, m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.
-
2. lȗžnik, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) hrast z debelim želodom in mehkim lesom, C.
-
lužnína, f. das Alkali, lužnine, Alkalien, Cig. (T.), DZ.
-
lužninomèr, -mę́ra, m. das Alkalimeter, Cig. (T.).
-
1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
-
2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
-
1. máca, f. das Kätzchen ( bot.), Cig.
-
macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
-
macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.
-
mȃcati, -am, vb. impf. netzen, mit nassen Umschlägen laben, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; omedlelega človeka macajo, da bi se zopet zdramil, SlGor.; — patzen, Jan.; — prim. močiti.
-
mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
-
mácika, f. die Sahlweidenruthe: blagoslovljene macike, BlKr.- DSv.
-
macı̑zra, f. najdebelejši fižol, črn in nekoliko pisan, Hal.- C., Zora.
-
mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič ( Let.).
-
mácoh, m. rdeče in debelo jabolko, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
-
mačák, m. 1) der Kater, Mur., C., Danj.- Mik., Št.; mačak je mački najljubši = gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C.; — 2) der Anker, Mur.; — 3) pl. mačaki, Steigeisen, ogr.- C.; — 4) = škripec, vitlo, die Rolle, C.; — 5) eine Art Weidenbaum mit großen Kätzchen, C.
-
máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).
-
máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
-
máčehica, f. = mačešica, Josch.
-
máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
-
mačehováti, -ȗjem, vb. impf. als Stiefmutter walten, SlN.- C.
-
máčehovje, n. coll. Dornrosen (Auswüchse an den Dornen), Cig.
-
máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
-
máčešica, f. das Stiefmütterchen, das Osterveilchen (viola tricolor), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — = materna dušica (thymus serpyllum), Guts.
-
máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
-
máčeški, adj. stiefmütterlich, SlGosp.- C.
-
máčeštvọ, n. stiefmütterliches Wesen, Zora.
-
mačevína, f. das Katzenfleisch, Šol.
-
máčevje, n. coll. das Palmweidengebüsch, Cig.; eine stechende Pflanze, Štrek.
-
1. máčica, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Blütenkätzchen; — 3) der Wegerich (plantago sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
2. máčica, f. = matica, die Bienenkönigin, der Weisel, Mur., Cig., Jan., Kr.
-
máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
-
mačík, m. eine Art Kuchen von cylinderförmiger Gestalt, ogr.- Valj. (Rad).
-
máčina, f. die Scharte (serratula tinctoria), Bolc- Erj. (Torb.).
-
mȃčjak, m. 1) der Katzenmist, Cig.; — 2) mačják, der Katzenliebhaber, Jan. (H.), Z.
-
mȃčji, adj. Katzen-; po mačje komu zagosti, jemandem eine Katzenmusik machen, Cig., Jan.
-
mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
-
mȃčkar, -rja, m. 1) der Katzenliebhaber, Cig.; — 2) der Ankerschmied, Mur., Cig.
-
mačkáš, m. der Seitenbaum am Dachstuhl, C.
-
mȃčkica, f. 1) dem. mačka, Mur.; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Štrek.
-
mȃčkin, adj. der Katze gehörig; Katzen-, Mur.; mačkine solze, Krokodilsthränen, Cig.; to niso mačkine solze = das ist keine Kleinigkeit; ženski jok pa mačkine solze, Weiberthränen sind falsche Thränen, Met.
-
mačkodèr, -dę́ra, m. der Katzenschinder, Jan. (H.).
-
mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
-
máčkovəc, -vca, m. 1) = mačjak 1), Polj.; — 2) die Sahlweide (salix caprea), Cig., C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Bergweide, (s. montana), Cig., Valj. (Rad); — die Hauhechel (ononis spinosa), Cig., Medv. (Rok.); — der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.
-
mȃčnica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Küchenschelle (pulsatilla), Medv. (Rok.).
-
mačúh, m. der Typhus, Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Km. k.), Nov.; (mačùh, Levst. [Nauk]).
-
mačúja, f. = klobuk v jesihu, SlGosp.
-
mačúk, m. = mačuh, der Typhus, Rihenberk- Erj. (Torb.).
46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani