Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.901-47.000)

  1. ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
  2. ljubı̑məc, -mca, m. der Liebling, Mur., Cig., nk.; der Geliebte, Jan.; — prim. stsl. ljubimъ, amabilis.
  3. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
  4. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  5. ljȗbkanje, n. das Liebkosen, die Liebkosung, Cig., nk.
  6. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
  7. ljȗbkavəc, -vca, m. der Liebkoser, Cig.
  8. ljubkováti, -ȗjem, vb. impf. liebkosen, C.; l. se, liebeln, Jan.
  9. ljúbljenčək, -čka, m. dem. ljubljenec; der Liebling, das Schoßkind, Cig., Jan.
  10. ljúbljenje, n. das Lieben; — das Liebkosen, Cig.
  11. ljúbljenka, f. 1) die Liebste, der ( weibl.) Liebling, die Favoritin, Cig., Jan.; — 2) die Maßliebe (bellis perennis), C.; die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), Kres.
  12. ljubomǫ́rən, -rna, adj. eifersüchtig, Jan., C.; — hs.
  13. ljubováłən, -łna, adj. buhlerisch, Jan. (H.).
  14. ljubovȃnje, n. die Liebelei, die Buhlerei, Cig., Jan., Npes.- M., C.; ljúbovanje, Valj. (Rad).
  15. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
  16. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  17. ljubǫ́vnica, f. = ljubica, Jan.; — hs.
  18. ljubǫ́vnik, m. der Geliebte, Cig., Jan., C., Zv.; — hs.
  19. ljȗbša, f. das Kebsweib, Meg.- Mik.
  20. ljȗd, m. = ljudstvo, das Volk, Mur., Jarn., Jan.; ves ljud, Ravn.; popameten ljud, Vod. (Pes.); neposajeni ljud, der tolle Pöbel, Cig.; — stsl.
  21. ljudȃn, -dnà, adj. = ljuden 2), leutselig: lj. človek, Lašče- Levst. (Rok.).
  22. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  23. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  24. ljȗdnjak, m. der Menschenkoth, Guts.- Cig.
  25. ljudočŕtən, -tna, adj. menschenfeindlich, Cig.
  26. ljudodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, Let.
  27. ljudojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  28. ljudojẹ́dən, -dna, adj. menschenfresserisch, Jan. (H.).
  29. ljudokrȃdəc, -dca, m. der Menschenräuber, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  30. ljudoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  31. ljudoljùb, -ljúba, adj. menschenfreundlich, C., nk.
  32. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  33. ljudoljubìv, -íva, adj. = ljudoljuben, Levst. (Pril.).
  34. ljudoljȗbje, n. die Menschenliebe, die Humanität, M., nk.
  35. ljudolòv, -lǫ́va, m. der Menschenfänger, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  36. ljudomìł, -míla, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  37. ljudomìł, -míla, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., M., nk.
  38. ljudomòr, -mǫ́ra, m. 1) der Menschenmord, Jan. (H.); — 2) = ljudomorec, Jan.
  39. ljudomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Mur., Cig., Jan.; poslavši svojo vojsko pogubil je one ljudomorce, ogr.- Valj. (Rad).
  40. ljudomǫ́rən, -rna, adj. menschenmörderisch, Z.
  41. ljudomǫ̑rnica, f. die Menschenmörderin: ječa l., der Vernichtungskerker, C.
  42. ljudomȓzəc, -zca, m. der Menschenfeind, der Misanthrop, Jan., C., Cig. (T.).
  43. ljudomŕzən, -zna, adj. misanthropisch, Jan.
  44. ljudoràd, -ráda, m. der Menschenfreund, Mur., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  45. ljudotȓžəc, -žca, m. der Menschenhändler, Jan. (H.).
  46. ljudovládən, -dna, adj. republikanisch, Cig., Jan., nk.; demokratisch, Cig. (T.).
  47. ljudovlȃdje, n. die republikanische Verfassung, Cig.
  48. ljudovǫ́zən, -zna, adj. Menschen führend: ljudovozni vlak, der Personenzug, DZ.
  49. ljudoznȃnje, n. die Volkskenntnis, Zv.
  50. ljudožèr, -žę́ra, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  51. ljudožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, Cig., Jan., C.
  52. ljudožę̑rka, f. die Menschenfresserin, Cig.
  53. ljudožŕtje, n. die Menschenfresserei, Cig.
  54. ljȗlj, m. die Dachtrespe (bromus tectorum), Medv. (Rok.).
  55. ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).
  56. ljȗščak, m. der Menschenkoth, Jan.; — prim. ljudski.
  57. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
  58. ljutẹ́ti, -ím, vb. impf. wild, heftig sein, C.
  59. ljutína, f. der Aerger, Dol.- Cig.; — die Schärfe, die Härte, Valj. (Rad).
  60. ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.- Valj. (Rad).
  61. ljȗtnik, m. ein grausamer Mensch, der Tyrann, Mur., C.
  62. lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.
  63. lǫ́ba, f. der Abscess, das Aas (veliko ulje brez vršiča), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  64. lobánja, f. 1) die Hirnschale, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.); — 2) die Anhöhe, die Bergkammgegend, Poh.- C.; — prim. stsl. lъbъ, die Hirnschale.
  65. lǫ̑bnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  66. lobǫ́d, m. = labod, Levst. ( LjZv.); ("lobòt", Alas.).
  67. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
  68. lobódica, f. der wilde Rosmarin (ledum palustre), C.
  69. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  70. locȃnj, -cȃnja, m. = locən, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Mik., Notr., Dol.; (tudi: lócanj, -ȃnja, Dol.); polhove škatle na l. narejene, Slc.
  71. locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).
  72. lócən, -cna, m. gebogener Stab, der Bogen, der Bügel; die Handhabe an einem Handkorbe; — der Bogen am Ochsenjoch, Cig., Laško ( Št.); — locen v dimljah, der Schamring, Mur., Cig.; — die Bügeldohne (eine Art Vogelschlinge), Mur., V.-Cig., Jan.; l. ptičem nastavljen, Cig.; — locni = krplje, das Futter- oder Laubnetz, C., vzhŠt.
  73. lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.
  74. locnàt, -áta, adj. mit einem Henkelbogen versehen; locnata košara.
  75. locnǫ́vka, f. = locnjača, Savinska dol.
  76. lòč, interj. s to besedo se podi tele od krave, Rib.- M., C.
  77. lǫ̑č, m. die Binse, die Simse, Mur., Cig.; navadni l., die gemeine Simse (juncus communis), dolgopecljati l., die flatterblütige Simse (juncus effusus), Tuš. (R.); žabji l., die Krotenbinse (juncus bufonius), Cig.; sinji l., die graugrüne Simse (juncus glaucus), C.
  78. 2. ločȃj, m. das Abtheilungszeichen, Cig.
  79. lǫ̑čba, f. 1) die Spaltung, das Schisma, Mur.; — die Scheidung, die Zersetzung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Scheidekunst, die Chemie, Cig., Jan., C., Cig. (T.).
  80. lǫ̑čbən, -bəna, adj. chemisch, Jan. (H.).
  81. lǫ̑čbənica, f. die chemische Küche, DSv.
  82. 1. lǫ̑čək, -čka, m. = loč, Dict., Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — das Riedgras (carex), C., Levst. (M.).
  83. 2. lǫ̑čək, -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče- Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče- Levst. (M.).
  84. 1. lǫ́čən, -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.
  85. 2. lǫ́čən, -čna, adj. 1) Trennungs-: lǫ̑čni list, der Scheidebrief, Dict., Kast.; — 2) leicht zu trennen, Burg. (Rok.).
  86. lǫ́čenəc, -nca, m. der Getrennte: der geschiedene Ehegatte, Cig.; — der Schismatiker, Cig.; zedinjenci in ločenci, die Unierten und Nichtunierten, Cv.
  87. lǫ́čenje, n. das Scheiden, das Trennen.
  88. lǫ́čenka, f. die geschiedene Ehegattin, Cig.; — die Schismatikerin, Cv.
  89. lǫ̑čevje, n. coll. = ločje, Binsen, M., Valj. (Rad).
  90. ločíca, f. dem. loka, C., Vrt.; eine sumpfige Wiese mit weichem Boden, Lašče- Levst. (Rok.); tam doli v ločici za potokom, Str.
  91. ločíka, f. der Lattich, Jan., C.; divja l., wilder Lattich (lactuca scariola), morska l., der Meerlattich (ulva latissima), Tuš. (R.); strupena l., der Giftlattich (lactuca virosa), Tuš. (B.), Žnid.
  92. ločíłən, -łna, adj. trennend, scheidend: ločı̑łno gorstvo, pogorje, das Scheidegebirge, Cig. (T.), Jes.; ločilna ploskev, die Trennungsfläche, Žnid.; ločilno znamenje, das Unterscheidungszeichen, Jan.; ločilni stavki, Disjunctivsätze, Jan.
  93. ločı̑łnik, m. der Scheidepunkt in der Schrift, Cig.
  94. ločílọ, n. 1) das Trennungsmittel, Z.; — das Auflösungsmittel (in der Chemie), Cig., Jan.; — das Interpunctionszeichen, Cig., Jan.; — 2) die Trennung, Mur., C.; dan ločila, Čb.- Valj. (Rad).
  95. ločína, f. 1) die Gattung, die Classe, C.; — die Secte, Cig., Jan., nk.; protestantske ločine, Cv.
  96. ločíšče, n. der Sonderungsort, Cig.
  97. ločı̑tək, -tka, m. das Abscheiden, die Trennung, der Abschied, C.; čas mojega ločitka, Dalm.
  98. ločı̑telj, m. der Scheider, Jan.
  99. ločı̑tən, -tna, adj. Scheide-, Mur., Cig.; ločitni list, der Scheidebrief, Dalm., Jap. (Sv. p.); ločitna tožba, die Ehescheidungsklage, Cig.
  100. ločı̑tev, -tve, f. die Scheidung, die Trennung, die Absonderung; — ura ločitve, die Abschiedsstunde, Cig.

   46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA