Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.839-46.938)

  1. 1. lı̑tək, -tka, m. = litka, C., Trst. (Let.).
  2. 2. litək, -tka, m., litki, kernlose, mehllose Fruchthülsen, Z.
  3. lītər, -tra, m. das Liter.
  4. literārən, -rna, adj. slovstven, literarisch, Jan., nk.
  5. literāt, m. slovstvenik, der Literat.
  6. literatūra, f. slovstvo, die Literatur.
  7. literatūrən, -rna, adj. slovstven, Literatur-.
  8. líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).
  9. lītij, m. neka kovina, das Lithium, Cig. (T.).
  10. litı̑ja, f. der Eibisch (althaea), C.; — iz lat. althaea, C.
  11. litína, f. die Gussware, Jan.; železna l., das Gusseisen, Cig. (T.), C., DZ.
  12. lítje, n. das Gießen, der Guss.
  13. lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
  14. litogrāf, m. kamenopisec, der Lithograph.
  15. litografı̑ja, f. kamenopisje, die Lithographie.
  16. litovž, m. das Wirtshaus, Cig.; — prim. bav. leithaus, Schenke, Levst. ( Nov.).
  17. litoželẹ́zən, -zna, adj. gusseisern, DZ.
  18. litūrgičən, -čna, adj. liturgisch.
  19. lituš, m. = litovž, Kor.- Levst. (Rok.).
  20. lı̑v, m. 1) der Guss, Jan.; — 2) das Fließen, der Fluss, C.; — 3) = lij, das Gießschaff, Cig., C., Met., Mik.; — der Trichter, Jarn.
  21. livȃda, f. die Flur, die Wiese, Jan., C., nk.; — prim. hs. livada, iz gr. λιβάδιον, Mik. (Et.).
  22. lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
  23. livárnica, f. die Gießstätte, die Gießerei, Jan., C.
  24. lı̑vək, -vka, m. 1) der Trichter, Cig., Jan.; — 2) prav male ponikve se zovejo livki, Jes.
  25. lı̑vka, f. črešnja, ki nedozorela pade z drevesa, Solkan- Erj. (Torb.).
  26. lı̑vnica, f. das Gusshaus, die Gießerei, Cig. (T.), C.
  27. lı̑vnik, m. 1) der Trichter, Gor.- Cig., SlGosp.- C.; čarodelni l., der Zaubertrichter, Cig.; — 2) das blecherne Gussmodell für Kerzen, BlKr.; — 3) skozi livnik leti v mlinu moka izpod kamena, Gor.
  28. livrēja, f. služabniška obleka, die Livrée, Cig., Jan.
  29. líza, f. kdor rad liže, der Lecker, Valj. (Rad); — der Schmeichler: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, UčT.
  30. lizáč, m. der Lecker, Cig.; der Schmarotzer, Z.
  31. lízalica, f. die Salzlecke, Cig., Jan.
  32. lízanje, n. 1) das Lecken; — der Schleck, die Leckerei, Cig.; — 2) die Lecke, Cig.; — 3) das aus besonderen Kräutergattungen bestehende Futter für Kühe, das man eigens sammelt, damit sie mehr Milch geben, Mur.
  33. lízati, -žem, vb. impf. lecken; žabe ga ližejo, er ist muthwillig, Cig.; — schlecken, naschen, Cig., Jan.; rad cuker liže, Cig. (T.); — dati otroku lizati, das Kind die Ruthe kosten lassen, Cig.; — l. koga, jemanden verzärteln, C.; l. se okoli koga, bei jemandem sich einzuschmeicheln suchen; l. se komu, Jan., Levst. (Rok.); — sukno se liže, das Tuch wetzt sich ab, schleißt, Jan., C.
  34. lízav, adj. 1) leckerhaft, Z.; — 2) schmeichlerisch, Jan. (H.).
  35. lízavəc, -vca, m. der Lecker, der Schmarotzer, Mur., Cig., Jan.
  36. lízavka, f. die Leckerin, die Schmarotzerin, Mur., Cig.
  37. lı̑zavt, m. = der Schmarotzer, M.
  38. lízdav, adj. = hinavski, (= z vsemi na oko dober), Fr.- C.; — nam. lizav?
  39. lizkáriti, -ȃrim, vb. impf. naschen, Cig., C.
  40. lı̑zman, m. das Leckermaul, C.
  41. lizúlja, f. die Näscherin, Cig.
  42. lizȗn, m. 1) der Lecker, Cig.; — der Schmarotzer, Mur., Cig.; — 2) niedriger Schmeichler, Cig., Jan.
  43. ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; ( prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.
  44. ljȗb, f. iz ljubi, aus Liebe, Polj.; po ljubi, nach Wunsch, C.; k ljubi, zulieb, C.
  45. ljȗba, f. die Geliebte, das Liebchen, Cig., Jan., Dalm., nk.
  46. ljubȃv, f. die Liebe, Mur., V.-Cig., Jan., Kast., nk., Notr., Št.; — der Liebesdienst, die Gefälligkeit, Cig., Jan.; kako ljubav komu storiti, Cig., Dol.- Levst. (Rok.), Notr.; komu na ljubav, jemandem zulieb, C., Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  47. ljubȃvən, -vna, adj. Liebes-, Mur.; erotisch, Cig., Jan.; — liebevoll, Mur.
  48. ljȗbčək, * -čka, m. dem. ljubec; der Liebling, das Busenkind, der Schatz; der Liebste, der Geliebte.
  49. ljȗbəc, * -bca, m. der Geliebte, der Verehrer, der Liebhaber, Mur., Cig., Jan., C., Danj. (Posv. p.), Let., Cv.
  50. ljȗbej, m. der Liebling, der Geliebte, Jan., C., Npes.- M., Mik., Slom.
  51. ljúbək, -bka, adj. lieblich, wunderlieb, graziös, Cig., Jan., Cig. (T.); — hs.
  52. ljúbən, -bna, adj. lieb, C.; ljubna deklica, SlN.
  53. ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.- C.
  54. ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; — prim. hs. ljubazan.
  55. ljubę̑znica, f. das Liebesmahl, V.-Cig.
  56. ljubezníčati, -am, vb. impf. liebeln, freundlich thun, SlN.
  57. ljubeznìv, -íva, adj. liebenswürdig; lj. otrok, ljubeznivo vedenje.
  58. ljubeznı̑včək, -čka, m. dem. ljubeznivec; der Liebenswürdige, Mur.; der Liebling, V.-Cig.
  59. ljubeznı̑vəc, -vca, m. liebenswürdiger Mensch, Ravn.
  60. ljubeznǫ̑ča, f. = 2. ljubeznost, ogr.- C.
  61. ljubeznóta, f. = 2. ljubeznost, ogr.- C.
  62. ljubı̑, adv. = ljubo: če vam je ljubi = če vam je prav, Mlinsko pri Koboridu ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  63. ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
  64. ljubı̑məc, -mca, m. der Liebling, Mur., Cig., nk.; der Geliebte, Jan.; — prim. stsl. ljubimъ, amabilis.
  65. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
  66. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  67. ljȗbkanje, n. das Liebkosen, die Liebkosung, Cig., nk.
  68. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
  69. ljȗbkavəc, -vca, m. der Liebkoser, Cig.
  70. ljubkováti, -ȗjem, vb. impf. liebkosen, C.; l. se, liebeln, Jan.
  71. ljúbljenčək, -čka, m. dem. ljubljenec; der Liebling, das Schoßkind, Cig., Jan.
  72. ljúbljenje, n. das Lieben; — das Liebkosen, Cig.
  73. ljúbljenka, f. 1) die Liebste, der ( weibl.) Liebling, die Favoritin, Cig., Jan.; — 2) die Maßliebe (bellis perennis), C.; die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), Kres.
  74. ljubomǫ́rən, -rna, adj. eifersüchtig, Jan., C.; — hs.
  75. ljubováłən, -łna, adj. buhlerisch, Jan. (H.).
  76. ljubovȃnje, n. die Liebelei, die Buhlerei, Cig., Jan., Npes.- M., C.; ljúbovanje, Valj. (Rad).
  77. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
  78. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  79. ljubǫ́vnica, f. = ljubica, Jan.; — hs.
  80. ljubǫ́vnik, m. der Geliebte, Cig., Jan., C., Zv.; — hs.
  81. ljȗbša, f. das Kebsweib, Meg.- Mik.
  82. ljȗd, m. = ljudstvo, das Volk, Mur., Jarn., Jan.; ves ljud, Ravn.; popameten ljud, Vod. (Pes.); neposajeni ljud, der tolle Pöbel, Cig.; — stsl.
  83. ljudȃn, -dnà, adj. = ljuden 2), leutselig: lj. človek, Lašče- Levst. (Rok.).
  84. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  85. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  86. ljȗdnjak, m. der Menschenkoth, Guts.- Cig.
  87. ljudočŕtən, -tna, adj. menschenfeindlich, Cig.
  88. ljudodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, Let.
  89. ljudojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Menschenfresser, Cig., Jan.
  90. ljudojẹ́dən, -dna, adj. menschenfresserisch, Jan. (H.).
  91. ljudokrȃdəc, -dca, m. der Menschenräuber, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  92. ljudoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  93. ljudoljùb, -ljúba, adj. menschenfreundlich, C., nk.
  94. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  95. ljudoljubìv, -íva, adj. = ljudoljuben, Levst. (Pril.).
  96. ljudoljȗbje, n. die Menschenliebe, die Humanität, M., nk.
  97. ljudolòv, -lǫ́va, m. der Menschenfänger, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  98. ljudomìł, -míla, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  99. ljudomìł, -míla, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., M., nk.
  100. ljudomòr, -mǫ́ra, m. 1) der Menschenmord, Jan. (H.); — 2) = ljudomorec, Jan.

   46.339 46.439 46.539 46.639 46.739 46.839 46.939 47.039 47.139 47.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA