Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.701-46.800)

  1. licemę́rən, -rna, adj. heuchlerisch, Cig., Jan., C., nk.
  2. lícevina, f. die Außenseite ("licojna"), ogr.- Valj. (Rad).
  3. lı̑cman, m. der Bausback, Cig., Jan., C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.).
  4. líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lı̑čna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
  5. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
  6. 1. ličína, f. der Bastfaden, Cig., Jan., C.; — die Faser, V.-Cig., Mik.
  7. 2. ličína, f. die Larve, Cig., Zv.; — rus.
  8. ličı̑nka, f. die Insectenlarve, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — prim. 2. ličina.
  9. 1. líčiti, -im, vb. impf. 1) schön machen, putzen, C., Z.; schminken, l. se, sich schminken, vzhŠt.- C.; — façonieren, Cig. (T.); — 2) glätten, polieren, C., M.
  10. 2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Bolc- Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
  11. ličják, m. der Basthut, Cig.
  12. lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
  13. lı̑čka, n. pl. dem. lica, = ličca, DSv.
  14. ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
  15. ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
  16. lı̑čkanje, n. 1) das Maisschälen, Dol.; — 2) die Maisschalen, Dol.
  17. lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
  18. lı̑čnat, adj. basten, Bast-; ličnata vrv, das Bastseil, Cig.; V coklicah rastel, V ličnatem plašči, Vod. (Pes.).
  19. lı̑čnica, f. das Wangen- oder Jochbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  20. 1. lı̑čnik, m. der Schlichthobel, Pot.- Cig., M., C.
  21. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
  22. ličnják, m. das Schweißtuch, C.
  23. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); — prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  24. ligarica, f. die Saatgans (anser segetum), C.
  25. lignīt, m. premogasti les, der Lignit ( min.), Cig. (T.).
  26. ligrščnica, f. das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), C.
  27. lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  28. 1. lihati, -am, vb. impf. verschlucken, Rez.- C.
  29. lihenīn, m. die Moos- oder Lichenstärke, das Lichenin, Cig. (T.).
  30. lihvováti, -ȗjem, vb. impf. wuchern, Jan. (H.); — stsl.
  31. lı̑j, m. das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Met., Ip.- Erj. (Torb.), Goriš., Dol.; — = lijec, der Trichter, Alas., Štrek., DZ., Vrt., Notr.
  32. líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  33. lijȃj, m. der Wassereimer, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.
  34. liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.- Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.
  35. líjanica, f. die Gusskerze, M., Z.
  36. lijárnica, f. die Gießerei, Cig., Bes.
  37. lijȃvəc, -vca, m. der Gussregen, Jan.; burje in nagli lijavci, Glas.
  38. lijȃvica, f. 1) der Regenguss, Met.; deževne lijavice prst odnesejo z bregov, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Diarrhöe, Dict., Cig., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); lı̑javica, M.
  39. lijȃvina, f. das Wasser der Gießbäche, Rut. (Zg. Tolm.).
  40. lijȃvka, f. 1) = lij, lakomnica, SlGosp.- C.; — 2) = lijavica, der Regenguss, Vrtov. (Km. k.).
  41. 1. lı̑k, m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. 2. lìk, líka, m. der Bast, C., Mik.; der Bastfaden: lik se trga, Nov.
  43. 1. líka, f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.- C.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  44. 2. líka, f. 1) der Bastfaden, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Blatt des Kukuruzkolbens, Mur.; — 3) die Faser, Jan.; konopljena, lanena l., C., Mik., Svet. (Rok.); lesna l., die Holzfaser, Cig.; — pismena l., der Strich, der Haarstrich, C.; — 3) volčja l., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), C.
  45. likáč, m. der den Bast von den Bäumen ( Mur.) oder die Schalen von den Maiskolben schält, M.
  46. likȃłnica, f. der Raum, wo etwas geglättet wird, Cig., DZ.
  47. likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
  48. likálọ, n. ein Glättwerkzeug, Jan., C.; koščeno l., das Glättbein, Cig.; — das Poliereisen, Jarn., Cig., Jan.; — die Rolle, die Wäschmange, C.; — ein Holz zum Glätten der Strohhüte, Mengeš ( Gor.).
  49. lı̑kanje, n. das Glätten, das Polieren, Cig.
  50. lı̑kar, -rja, m. 1) eine Art Glättholz für die Wäsche, C.; ( vormals statt des Bügeleisens gebraucht, Z.); — 2) der Splintkäfer (eccoptogaster), Erj. (Z.).
  51. 1. lı̑kati, -am, vb. impf. glätten, Mur., Cig., Jan.; l. papir, Dict.; slamnate kite za slamnike z likalnikom likajo, Mengeš ( Gor.); polieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt.; platno, perilo l., plätten, bügeln, Cig., Jan.; mangen, Cig., Jan.; sukno l., appretieren, Cig.; klobuke l., die Hüte rein streichen, Cig.; z voskom l., bohnen, Cig.; — schön machen, putzen, Štrek.; — l. kaj, die letzte Feile an etwas anlegen, Cig. (T.); — verfeinern, civilisieren, bilden, Cig., Jan., nk.
  52. 2. líkati, lı̑kam, -čem, vb. impf. abbasten, abschälen, Mur., Cig.; konoplje l., C.; turščico l., Mur., Nov., Dol., vzhŠt.
  53. 3. lı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen (beim Weinen), C.; — schlürfen: likati in piti, C.; — prim. hlikati.
  54. likér, -rja, m. sladka, aromatična žganjica, der Liqueur, Cig., Jan.
  55. lı̑ki, conj. = kakor, wie, gleichwie, Jan., ogr.- Mik., C., nk.; leteti liki ptič, M.; Megla gre okrog, Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); prvlje liki = prej nego, preden, ogr.- Mik.
  56. líkọ, n. der Bastfaden, Rib.- Mik.; — die Faser, Jan.
  57. lı̑kof, m. die Zeche oder das Mahl, das am Abschlusse einer Arbeit, eines Kaufes u. dgl. gegeben wird, der "Leikauf"; l. piti, za l. dati, Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); nocoj bomo imeli likof, jvzhŠt.; — der Gelöbnistrunk, Meg., Mik.; — prim. srvn. lītkouf, Mik. (Et.); švab., bav. leitkauf, Levst. (Rok.).
  58. lı̑koma, adv. zusammenpassend: dva panja l. stekniti, C.
  59. líkovəc, -vca, m. der Seidelbast (daphne Mezereum), C.
  60. líkovina, f. das Bastwerk, C.
  61. líkovščnica, f. 1) eine Art Apfel, Mur.; — 2) der Häuptelsalat, Mur., Jan.
  62. līktor, -rja, m. služabnik starorimskih oblastnikov, der Lictor, Cig.
  63. líla, f. die Puppe, die Docke, Cig., Jan., M., C. ( Vest.).
  64. lílahən, -hna, m. = lelahen, das Leintuch, SlGor.; — prim. stvn. lilahhan, Mik. (Et.).
  65. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
  66. líličnjak, m. das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig.
  67. líliti, -im, vb. impf. die weiche Haut, die dünne Rinde von einem Baume abziehen, C.; — l. se, sich häuten (o rakih, gosenicah, kačah itd.), Mur.- Cig., Jan., C., vzhŠt.
  68. líljavka, f. die abgelegte Hautschale der Krebse, C.
  69. líljenje, n. das Mietern, die Häutung, M.
  70. lílọ, n. das Gießschaff, Mur., Cig., Met., Mik.
  71. 1. lìm, líma, m. die Ulme (ulmus campestris), Plužna, Trenta, Volče- Erj. (Torb.).
  72. lı̑manica, f. die Leimruthe; limanice nastavljati, na limanico uloviti.
  73. lı̑mar, -rja, m. der Leimsieder, Cig.
  74. lı̑mba, f. die Zirbelkiefer oder Arve (pinus cembra), Cig., Tuš. (R.); — polj. limba; prim. stvn. līmboum, Mik. (Et.).
  75. lı̑mbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
  76. límbovina, f. das Zirbelholz, Jan. (H.).
  77. līmfa, f. brezbarvna sokrvca, mezga, die Lymphe, Cig., Jan.
  78. limfātičən, -čna, adj. lymphatisch, Cig., Jan.
  79. lı̑mnica, f. na limnici stoje koritca, v katerih se lim trdi, Kamnik ( Gor.).
  80. limōna, f. die Limonie oder Sauercitrone.
  81. limonāda, f. pijača iz limonovega soka, die Limonade.
  82. limonīt, m. das Wiesenerz, das Habronemerz, der Limonit, Cig. (T.).
  83. limōnovəc, -vca, m. der Limonensaft, Cig.
  84. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
  85. linar, -rja, m. = konopljiščica, Jan. (H.); — prim. lat. linarius, Hänfling, Frey. (F.).
  86. lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice- Erj. (Torb.).
  87. líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); — prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
  88. lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
  89. lı̑ndra, f. železna past, das Tellereisen, Bistra ( Notr.)- Erj. (Torb.); pos. past za vidre, Posavje.
  90. lineārən, -rna, adj. Linear-: linearna (= dolgostna) jednica, Cig. (T.).
  91. línica, f. dem. lina; das Dachfensterchen, Mur., Cig., Jan.; das Fensterchen am Beichtstuhl, Ljub.
  92. lı̑nj, m. die Schleihe (tinca chrysitis), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  93. 2. lı̑njak, m. der vordere Theil des Saustalles mit den Fallthüren, Gor.
  94. lı̑nta, f. = lenta, der Ruderbaum am Schiffe, Floße, Savinska dol.
  95. lı̑ntati, -am, vb. impf. = lentati, steuern, lenken, C.
  96. líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož- Kres); — iz nem.
  97. lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  98. lípan, m. die Aesche, der Asch (salmo thymallus), Mur., Cig., Jan., C., Kr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.).
  99. lípavəc, -vca, m. velikanska trta, rastoča z večine po borjačih in rodeča grozdje črnih, gostih jagod, ("lipovəc") Koblja Glava- Erj. (Torb.).
  100. lipȃvščina, f. neka vinska trta: der Wippacher, Št.- Erj. (Torb.); tudi lípavščina ("lipovščina"): črna, bela l., Trumm., jvzhŠt.

   46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA