Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.639-46.738)

  1. lẹvíšče, n. die abgestreifte Schlangenhaut, C.
  2. levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
  3. lẹvı̑təv, -tve, f. die Häutung, die Mause, Cig., Jan.
  4. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  5. 2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
  6. lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
  7. lẹvobrẹ́žən, -žna, adj. am linken Ufer gelegen, SlN.
  8. lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
  9. lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
  10. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  11. lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
  12. lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Vrsno- Erj. (Torb.).
  13. lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
  14. lẹ̑zəc, -zca, m. der Steiger, Jan.
  15. lẹ́zenje, n. das Kriechen, das Schleichen.
  16. lẹ́zibaba, f. ein altes langsam schleichendes Weib, Z., Levst. (Zb. sp.).
  17. lẹ̑zkoma, adv. kriechend: l. se spuščati nizdolu po drčah in stezah, Levst. (Zb. sp.).
  18. lẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schleichen, C.
  19. lẹzúta, f. die Schlampe, C.
  20. lẹzútati, -am, vb. impf. 1) herumschleichen, schlampen, C.; — 2) Nachlese halten, C.
  21. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
  22. 2. ləžà, -è, (-ę̑), f. = laž, die Lüge, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. laža (kakor se navadno piše).
  23. ležák, m. 1) ein träger Mensch, der Faulenzer, Dict., Cig., Krelj; — 2) die Drohne, Mur.; — 3) liegender Bienenstock, C.; — 4) das Lagerbier, Cig., Jan.; češ.
  24. ležalíšče, ** n. das Lager, (ležálišče) ogr.- Valj. (Rad).
  25. ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
  26. ležȃnka, f. das Ruhebett, Levst. (Pril.).
  27. ležarína, f. der Lagerzins, DZ.
  28. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
  29. lę́žən, -žna, adj. Situations-: lę̑žni črteži, Situationspläne, DZ.
  30. ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
  31. lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
  32. ležetrȗdnik, m. der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Rib.
  33. 2. ležica, f., C., pogl. ježica, skipek (Knopper).
  34. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  35. ležíšče, n. die Lagerstätte; die Schlafstelle, DZ.; das Lager eines Thieres, Cig., Jan.; zajčje l., C.; prasička imata svoje l. na slami, jvzhŠt.; — das Lager eines Minerals, Cig.; l. rudnih skladov, kamenenega oglja, Cig. (T.); — = tabor, šatorišče, Dict., C.
  36. ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
  37. lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
  38. ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
  39. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  40. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  41. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
  42. líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
  43. lı̑bək, -bka, m. das Gänschen, Valj. (Rad).
  44. libēl, m. die Libelle, die Wasserwage, Cig. (T.).
  45. liberālən, -lna, adj. svobodomiseln, liberal.
  46. liberalīzəm, -zma, m. svobodomiselnost, der Liberalismus.
  47. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
  48. libovína, f. das Dickfleisch (ohne Knochen), Ist.- C.
  49. 1. lı̑bra, f. 1) das Pfund, Mur., Cig., Jan.; — 2) nekdaj neki denar (= 20 soldov), Mur., Jsvkr.- Valj. (Rad).
  50. 2. lı̑bra, f. der Jahrwuchs, der Jahresring (eines Baumes), Fr.- C.
  51. librácija, f. die Libration des Mondes, Cig. (T.).
  52. lı̑brna, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  53. 1. lı̑brnik, m. ein Ding, das ein Pfund schwer ist, der Pfünder, Cig., Jan.
  54. 2. lı̑brnik, m. der bearbeitete Baumstamm, der Tram, C.; — prim. 2. libra.
  55. licàt, -áta, adj. = licast, Cig.
  56. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
  57. liceālən, -lna, adj. k liceju spadajoč; Lyceal-.
  58. liceglèd, -glę́da, m. der auf die Person sieht, C.
  59. licēj, m. višja šola, das Lyceum.
  60. licējən, -jna, adj. Lyceums-, Lyceal-, Cig., Jan.
  61. lı̑cema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.- M.; — prim. zlicema.
  62. licemèr, -mę́ra, m. der Heuchler, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  63. licemę́rən, -rna, adj. heuchlerisch, Cig., Jan., C., nk.
  64. lícevina, f. die Außenseite ("licojna"), ogr.- Valj. (Rad).
  65. lı̑cman, m. der Bausback, Cig., Jan., C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.).
  66. líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lı̑čna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
  67. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
  68. 1. ličína, f. der Bastfaden, Cig., Jan., C.; — die Faser, V.-Cig., Mik.
  69. 2. ličína, f. die Larve, Cig., Zv.; — rus.
  70. ličı̑nka, f. die Insectenlarve, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — prim. 2. ličina.
  71. 1. líčiti, -im, vb. impf. 1) schön machen, putzen, C., Z.; schminken, l. se, sich schminken, vzhŠt.- C.; — façonieren, Cig. (T.); — 2) glätten, polieren, C., M.
  72. 2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Bolc- Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
  73. ličják, m. der Basthut, Cig.
  74. lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
  75. lı̑čka, n. pl. dem. lica, = ličca, DSv.
  76. ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
  77. ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
  78. lı̑čkanje, n. 1) das Maisschälen, Dol.; — 2) die Maisschalen, Dol.
  79. lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
  80. lı̑čnat, adj. basten, Bast-; ličnata vrv, das Bastseil, Cig.; V coklicah rastel, V ličnatem plašči, Vod. (Pes.).
  81. lı̑čnica, f. das Wangen- oder Jochbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  82. 1. lı̑čnik, m. der Schlichthobel, Pot.- Cig., M., C.
  83. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
  84. ličnják, m. das Schweißtuch, C.
  85. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); — prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  86. ligarica, f. die Saatgans (anser segetum), C.
  87. lignīt, m. premogasti les, der Lignit ( min.), Cig. (T.).
  88. ligrščnica, f. das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), C.
  89. lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  90. 1. lihati, -am, vb. impf. verschlucken, Rez.- C.
  91. lihenīn, m. die Moos- oder Lichenstärke, das Lichenin, Cig. (T.).
  92. lihvováti, -ȗjem, vb. impf. wuchern, Jan. (H.); — stsl.
  93. lı̑j, m. das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Met., Ip.- Erj. (Torb.), Goriš., Dol.; — = lijec, der Trichter, Alas., Štrek., DZ., Vrt., Notr.
  94. líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  95. lijȃj, m. der Wassereimer, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.
  96. liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.- Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.
  97. líjanica, f. die Gusskerze, M., Z.
  98. lijárnica, f. die Gießerei, Cig., Bes.
  99. lijȃvəc, -vca, m. der Gussregen, Jan.; burje in nagli lijavci, Glas.
  100. lijȃvica, f. 1) der Regenguss, Met.; deževne lijavice prst odnesejo z bregov, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Diarrhöe, Dict., Cig., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); lı̑javica, M.

   46.139 46.239 46.339 46.439 46.539 46.639 46.739 46.839 46.939 47.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA