Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.339-46.438)

lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
lę̑čar, -rja, m. der Linsenkäfer, Jan. (H.).
1. lę́čən, -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
2. lẹčę̑n, adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.- Jan. (H.).
lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
lę́čica, f. dem. leča, das Linschen; — die Sommersprosse, C.
lẹčı̑łnica, f. die Heilanstalt, Cig.
lẹčílọ, n. das Heilmittel, Jan.
lę́čišče, n. der Acker, auf dem Linsen angebaut waren, Cig., Jan.
1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
lę̑čji, adj. Linsen-, M.
lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
lečkaj, pron. indef. = ličkaj, bodikaj, vzhŠt.; etwas Geringes, Nichtiges, Hal.- C.
lečkak, adj. = bodikak, gering, schlecht, C.
lę̑čnat, adj. voll Linsen, Linsen-, Cig.
lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
lẹ̑čništvọ, n. die Heilkunst, C.
lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
ledár, -rja, m. der Eishändler, Cig., Jan.; der Eisführer, C.
ledárnica, f. die Eisfabrik, Cig. (T.).
lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
2. lę̑dən, -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
ledeníca, f. 1) die Eisgrube, der Eiskeller; — 2) das Glatteis, Fr.- C.; — 3) die Glaskirsche, C.
ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
ledę́nka, f. die Hagelschloße, C.
ledę̑tina, f. 1) das Gefrorene, Jan., C.; — 2) die Sulze, Blc.-C.
1. ledíca, f. das Gefrorene, Jan., C.
1. ledìč, -íča, m. kleines Eis, Bes.
ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
ledíšče, n. 1) das Eislager, das Eisfeld, Cig., Jan.; — 2) der Gefrierpunkt, der Eispunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
ledolòm, -lǫ́ma, m. der Eisbrecher, der Eisbock (an Brücken), Cig. (T.).
ledolǫ́mən, -mna, adj. eisbrechend, Cig.
lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
ledovíšče, n. das Eisfeld, Jan. (H.).
ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
lę̑drik, m. die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. jedrik, regrad.
2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.- Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.- Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.- C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
legālən, -lna, adj. postaven, zakonit, legal, Cig. (T.).
legalizácija, f. ämtliche Gültigmachung, die Legalisierung, DZ.
lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
lę́garščica, f. das Labkraut (galium), C.
legȃt, m. 1) das Sprachrohr, Jan., Nov.; — 2) der Bienenfresser (merops apiaster), Cig., C., Erj. (Z.); — = legen, die Nachtschwalbe, Levst. (Nauk); dete vpije, kakor legat, DSv.; "neki ptič, ki poje, kakor kravji pastir trobi", Dramlje ( Št.)- Pjk. (Črt.).
ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.
lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
lę́gija, f. starorimsko vojaško krdelo (do 5000 mož), die Legion, Cig., Jan., Valj. (Rad).
legı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) zlivati, splavljati kovine, legieren, Cig. (T.).
legitīmən, -mna, adj. postaven, zakonit, legitim, Cig. (T.).
léglọ, n. 1) das Lager des Wildes, das Nest, Cerovo ( GBrda), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) die Brut, das Geheck, Mur., Cig., Jan., Zora; leglo psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig., Jan., Mik.; dva mladička istega legla, LjZv.; — 3) fauler Mensch, Rib.- Mik.
lę́gnar, -rja, m. 1) der Lagerbaum (für Fässer); — legnarji, die Lagerbäume der Dreschtenne, Lašče- Levst. (Rok.); die zwei Lagerhölzer auf dem Wirtschaftswagen; — 2) človek, ki rad leži, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. geleger, das, worauf etwas zu liegen kommt, Levst. (Rok.).
1. lę́gniti, * lę̑gnem, vb. pf. sich legen, C.
2. legniti, -nem, vb. pf. eine Lüge aussprechen: kedar megne, tedaj legne, C.
lę̑goma, adv. 1) liegend: l. bolovati, bettlägerig sein, Cig.; — 2) schichtweise, Cig.
ləgóta, f. = lagota, Jan., C.; na legoti mi je, es ist mir bequem, C.; po legoti, leicht, bequem, C.
ləgotíca, f. = lagotica, die Schlüsselblume, Jan., C.
ləgotíti, -ím, vb. impf. = lagotiti, C.; l. koga, jemandem die Leiden, die Last, die Arbeit erleichtern, C.
legumīn, m. beljakasta tvarina v sočivju, das Legumin ( chem.), Cig. (T.).
lẹ́ha, f. das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati, ( opp. na pleh o.) Polj., Tolm.; — l. gnoja, sena, eine Reihe Düngerhaufen, Heuhaufen, C., Z.; — ein Streifen: tu in tam še kaka leha snega leži, Ljub.; — ein unbewachsener Streifen auf einer Wiese, einem Acker, SlGor.; — ein Schmutzfleck: l. na suknji, Ljub.
ləhȃn, -hnà, adj. = lahen, Bes.; lehno prijeti, Levst. (Zb. sp.).
1. lẹ́hət, -hta, m. ein Stück Acker über einer Mauer, Kras- Mik., C.; ein Ackergrund, terassenförmig gelegen, Štrek.; — prim. leha, Mik.
2. lèhət, -hta, m. = laket, lahet, der Ellbogen, Erj. (Som.).
3. lę̑hət, -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
lẹ́hica, f. dem. leha, das Beetchen, Cig., Jan., M.
ləhkáti, -ȃm, vb. impf. leicht machen: l. komu srce, l. koga, trösten, (lahkati) V.-Cig.
ləhkótica, f. die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — die Muscateller-Salbei (salvia sclarea), Medv. (Rok.); — der Beifuß (artemisia), vzhŠt.- C.
lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
lẹ́hniti, -nem, vb. pf. vergehen, aufhören: sen lehne, vse lehne, ogr.- C.; (lejhniti, ogr.- Valj. [Rad]).
ləhnóta, f. = lehnost, (lah-) Mur.
ləhǫ́vən, -vna, adj. leicht: oves je lehoven, Gor.
ləhtíca, f. der Feldehrenpreis (veronica arvensis), C.

45.839 45.939 46.039 46.139 46.239 46.339 46.439 46.539 46.639 46.739

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA