Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.301-46.400)

  1. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
  2. lavtáti, -ȃm, vb. impf. haschen, C.; — prim. 2. laptati.
  3. lȃvti, m. pl. strm, skalovit svet, kjer trava raste, Tolm.- Štrek. (Let.).
  4. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
  5. lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.
  6. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
  7. 2. làz, láza, m. neka ranta pri stogu ali kozolcu, Žabče, Krn- Erj. (Torb.); — gol, katera se na kozolškem odru predeva, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (Rok.); — prim. laziti.
  8. láza, f. nekaka lestva, Gor.; einarmige Leiter, Jan. (H.).
  9. 1. lȃzar, -rja, m. 1) der Bewohner eines Gereutes, Cig., C.; od hribovskega selišča do samotnega lazarja, Zv.; — 2) der Roder, Cig.
  10. 2. lȃzar, -rja, m. 1) ein Kind, das noch nicht gehen kann, M.; — 2) die Nacktschnecke (limax sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
  11. lazarēt, m. bolnica, hiralnica, das Lazareth, Cig., Jan.
  12. lázavica, f. = lazica 1), die Laus, C.
  13. lázən, -zna, adj. Muße-: lȃzna ura, die Mußestunde, die Freistunde, Jan.; ni mi lazno, ich habe keine Zeit, Jan.; lazno, die Muße, Cig., Jan.; — prim. 3. laz.
  14. lȃzica, f. 1) die Laus, Cig., C., Mik., jvzhŠt.; — 2) das liegende Leinkraut (linaria elatine), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  15. lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.- Erj. (Torb.).
  16. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
  17. lȃznik, m. der Schleicher, Mur., Cig.
  18. 2. laznína, f. coll. kriechende Thiere, das Gewürm, Cig., Jan., M., C.
  19. lazūrəc, -rca, m. der Lasurstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  20. lazútati, -am, vb. impf. schwerfällig einhersteigen, schleichen, C., Z.
  21. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
  22. lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
  23. lažem, praep. = lagom, razen, BlKr.- DSv.
  24. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  25. láženje, n. das Schleichen.
  26. laži-, v sestavah, Pseudo-, After- n. pr. lažiliberalizem; der Pseudoliberalismus, SlN.; laživrač, der Afterarzt, Bes.; lažiustavnost, die Pseudoconstitution, C., itd.
  27. lažljı̑vka, f. 1) = lažnivka, Mur.; — 2) die Schlüsselblume (primula veris), C.
  28. lažníca, f. 1) die Lügnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Josch; tudi: die Rauke (sisymbrium), Josch.
  29. lažnìv, -íva, adj. lügenhaft, lügnerisch; l. prorok, ein Lügenprophet, Cig., Jan.; lažnive besede, lügenhafte Worte; — nam. ləžnìv.
  30. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
  31. 2. le, (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.- C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).
  32. lə̀b, ləbà, m. die Hirnschale, C.; — die Stirne, Jarn.
  33. ləbánja, f. 1) der Schädel, C., Z., Jap. (Prid.); — 2) die Anhöhe, der Hügel, C., Z.
  34. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
  35. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
  36. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  37. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
  38. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
  39. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
  40. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  41. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
  42. lę̑čar, -rja, m. der Linsenkäfer, Jan. (H.).
  43. 1. lę́čən, -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
  44. 2. lẹčę̑n, adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.- Jan. (H.).
  45. lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
  46. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
  47. lę́čica, f. dem. leča, das Linschen; — die Sommersprosse, C.
  48. lẹčı̑łnica, f. die Heilanstalt, Cig.
  49. lẹčílọ, n. das Heilmittel, Jan.
  50. lę́čišče, n. der Acker, auf dem Linsen angebaut waren, Cig., Jan.
  51. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
  52. lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
  53. lę̑čji, adj. Linsen-, M.
  54. lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
  55. lečkaj, pron. indef. = ličkaj, bodikaj, vzhŠt.; etwas Geringes, Nichtiges, Hal.- C.
  56. lečkak, adj. = bodikak, gering, schlecht, C.
  57. lę̑čnat, adj. voll Linsen, Linsen-, Cig.
  58. lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
  59. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  60. lẹ̑čništvọ, n. die Heilkunst, C.
  61. lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
  62. ledár, -rja, m. der Eishändler, Cig., Jan.; der Eisführer, C.
  63. ledárnica, f. die Eisfabrik, Cig. (T.).
  64. lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  65. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
  66. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  67. 2. lę̑dən, -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
  68. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
  69. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
  70. ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
  71. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  72. ledeníca, f. 1) die Eisgrube, der Eiskeller; — 2) das Glatteis, Fr.- C.; — 3) die Glaskirsche, C.
  73. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  74. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
  75. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  76. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
  77. ledę́nka, f. die Hagelschloße, C.
  78. ledę̑tina, f. 1) das Gefrorene, Jan., C.; — 2) die Sulze, Blc.-C.
  79. 1. ledíca, f. das Gefrorene, Jan., C.
  80. 1. ledìč, -íča, m. kleines Eis, Bes.
  81. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  82. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
  83. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  84. ledíšče, n. 1) das Eislager, das Eisfeld, Cig., Jan.; — 2) der Gefrierpunkt, der Eispunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  85. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
  86. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  87. 2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
  88. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
  89. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  90. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  91. ledolòm, -lǫ́ma, m. der Eisbrecher, der Eisbock (an Brücken), Cig. (T.).
  92. ledolǫ́mən, -mna, adj. eisbrechend, Cig.
  93. lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
  94. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  95. ledovíšče, n. das Eisfeld, Jan. (H.).
  96. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  97. 1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
  98. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  99. lę̑drik, m. die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. jedrik, regrad.
  100. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).

   45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA