Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.239-46.338)

  1. lápavəc, -vca, m. ein Mensch, der ein loses Maul hat, C.; der Plauscher, C., Trst. (Let.).
  2. lápica, f. dem. 2. lapa, das Tätzchen, Let.
  3. lapidārən, -rna, adj. Lapidar-: lapidarno pismo, Nachahmung der Schrift auf Denksteinen, die Lapidarschrift, Jan., Cig. (T.); — lapidarni slog, der Lapidarstil, Cig. (T.).
  4. lápniti, lȃpnem, vb. pf. 1) mit dem Maul nach etwas haschen, Z.; — 2) mit etwas herausplatzen, C.
  5. lápor, -rja, m. der Mergel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); ilnati l., der Thonmergel, Cig.; sivi l., der Graumergel, Cig.; kredasti l., der Kreidemergel, Cig.; — gen. tudi: lapora, Mik.
  6. láporščica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  7. lȃpta, f. = latva, lata, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
  8. 2. laptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, C.; gierig trinken (vom Hunde), Z.
  9. lapúča, f., Rez.- C., Glas., pogl. lopuča.
  10. lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  11. lapȗšček, -čka, m. dem. lapušek, = lapuh, Cig., Strp.
  12. lapušnják, m. der Schwätzer, C.; — prim. lapus.
  13. lȃrma, f. der Lärm, Mur., Dol.; die mit Scherzen eingeleitete Collecte bei einer Hochzeit, Z., M., Št.; godci so larmo zagodli, Levst. (Rok.).
  14. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
  15. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
  16. lȃškica, f. die Sonnenrose (helianthus tuberosus), Štrek.
  17. lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
  18. lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
  19. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
  20. látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
  21. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
  22. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
  23. 1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
  24. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
  25. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
  26. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
  27. latı̑nica, f. die Lateinschrift, nk.
  28. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  29. latinīzəm, -zma, m. latinčevanje, der Latinismus, Cig.
  30. latı̑nščina, f. die lateinische Sprache.
  31. látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
  32. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
  33. lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
  34. lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
  35. lȃtnat, adj. rispenreich, ährenreich, Nov.
  36. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  37. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  38. latovjè, n. coll. Rispen, Mur., Cig., Jan., Vrt., Valj. (Rad).
  39. latovka, f. das Rispengras (poa), C., Tuš. (R.).
  40. lȃtovnat, adj. Rispen tragend: latovnati oves, Bes.
  41. látovnik, m. das (aus Latten bestehende) Gartengeländer, C.
  42. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
  43. latrǫ̑vje, n. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Krn- Erj. (Torb.).
  44. 1. látva, f. eine seichte Milchschüssel, Mur., C., Valj. (Rad).
  45. 2. lȃtva, f. die Latte, Cig., Jan., C.; — die Leiste, Jan., C.; latve rabijo krovci, BlKr.
  46. lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
  47. látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
  48. 1. láva, f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.- C.
  49. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
  50. 3. lāva, f. die aus einem Krater fließende Masse, die Lava, Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.- Glas.
  52. lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
  53. lȃvkanje, n. die Nachlese, Mur., Cig.
  54. lȃvkar, -rja, m. der Nachleser, ZgD.
  55. lavkašíca, f. die Nachleserin, Jan.
  56. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
  57. lȃvkež, m. der Nachleser, Cig., Jan.
  58. lȃvkežka, f. die Nachleserin, Cig., Jan.; kdo je ta lavkežka? Ravn.
  59. lávor, -rja, m. = lavorika, Z., nk.; — prim. hs. lovor.
  60. lavoríka, f. der Lorbeer (laurus), Cig., Jan., Tuš. (R.); (javorika, Guts.).
  61. lavoríkovina, f. das Lorbeerholz, Jan.
  62. lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.
  63. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
  64. lavtáti, -ȃm, vb. impf. haschen, C.; — prim. 2. laptati.
  65. lȃvti, m. pl. strm, skalovit svet, kjer trava raste, Tolm.- Štrek. (Let.).
  66. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
  67. lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.
  68. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
  69. 2. làz, láza, m. neka ranta pri stogu ali kozolcu, Žabče, Krn- Erj. (Torb.); — gol, katera se na kozolškem odru predeva, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (Rok.); — prim. laziti.
  70. láza, f. nekaka lestva, Gor.; einarmige Leiter, Jan. (H.).
  71. 1. lȃzar, -rja, m. 1) der Bewohner eines Gereutes, Cig., C.; od hribovskega selišča do samotnega lazarja, Zv.; — 2) der Roder, Cig.
  72. 2. lȃzar, -rja, m. 1) ein Kind, das noch nicht gehen kann, M.; — 2) die Nacktschnecke (limax sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
  73. lazarēt, m. bolnica, hiralnica, das Lazareth, Cig., Jan.
  74. lázavica, f. = lazica 1), die Laus, C.
  75. lázən, -zna, adj. Muße-: lȃzna ura, die Mußestunde, die Freistunde, Jan.; ni mi lazno, ich habe keine Zeit, Jan.; lazno, die Muße, Cig., Jan.; — prim. 3. laz.
  76. lȃzica, f. 1) die Laus, Cig., C., Mik., jvzhŠt.; — 2) das liegende Leinkraut (linaria elatine), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  77. lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.- Erj. (Torb.).
  78. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
  79. lȃznik, m. der Schleicher, Mur., Cig.
  80. 2. laznína, f. coll. kriechende Thiere, das Gewürm, Cig., Jan., M., C.
  81. lazūrəc, -rca, m. der Lasurstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  82. lazútati, -am, vb. impf. schwerfällig einhersteigen, schleichen, C., Z.
  83. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
  84. lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
  85. lažem, praep. = lagom, razen, BlKr.- DSv.
  86. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  87. láženje, n. das Schleichen.
  88. laži-, v sestavah, Pseudo-, After- n. pr. lažiliberalizem; der Pseudoliberalismus, SlN.; laživrač, der Afterarzt, Bes.; lažiustavnost, die Pseudoconstitution, C., itd.
  89. lažljı̑vka, f. 1) = lažnivka, Mur.; — 2) die Schlüsselblume (primula veris), C.
  90. lažníca, f. 1) die Lügnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Josch; tudi: die Rauke (sisymbrium), Josch.
  91. lažnìv, -íva, adj. lügenhaft, lügnerisch; l. prorok, ein Lügenprophet, Cig., Jan.; lažnive besede, lügenhafte Worte; — nam. ləžnìv.
  92. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
  93. 2. le, (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.- C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).
  94. lə̀b, ləbà, m. die Hirnschale, C.; — die Stirne, Jarn.
  95. ləbánja, f. 1) der Schädel, C., Z., Jap. (Prid.); — 2) die Anhöhe, der Hügel, C., Z.
  96. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
  97. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
  98. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  99. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
  100. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.

   45.739 45.839 45.939 46.039 46.139 46.239 46.339 46.439 46.539 46.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA