Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (46.201-46.300)
-
lāma, f. das Schafkameel oder Lama (auchenia lama), divja l. = gvanako (auchenia guanaco), Erj. (Ž.).
-
lȃmanje, n. das Brechen; l. kruha, ogr.- Valj. (Rad).
-
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
-
lamentácija, f. die Klage, das Klagelied, die Lamentation.
-
2. lȃmpa, f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.
-
lamprēda, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
-
lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
-
lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
-
lȃnčar, -rja, m. der Kettenschmied, Jan.
-
lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
-
lȃndra, f. die Schmerhaut des Rindes, kajk.- Valj. (Rad).
-
lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
-
lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
-
lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
-
lanenji, adj. = lanski, C.
-
láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
-
lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
-
1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
-
2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
-
laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
-
laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
-
lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
-
lánišnji, adj. = lanski, C.
-
laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
-
lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
-
lȃnjəc, -njca, m. der Damhirsch (cervus dama), Jan., Erj. (Ž.).
-
lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
-
lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
-
lánjšnji, adj. = lanjski, ogr.- C.
-
lanopę̑rka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), Medv. (Rok.).
-
lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
-
lantína, f. die Segelstange, Mur., Cig.; — prim. it. l'antenna.
-
làp, lápa, m. 1) der Rachen, der Schlund, C.; — 2) ribji l., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
-
1. lápa, f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.- M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.- Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.
-
2. lapa, f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
-
lapàn, -ána, m. 1) das Wurstmaul, Pot.- Cig., Jan., M., C.; — 2) der Schwätzer, C.
-
lápati, -am, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Jarn., C., Z.; — 2) schwatzen, ein loses Maul haben, C.
-
lápav, adj. ein loses Maul habend, C.
-
lápavəc, -vca, m. ein Mensch, der ein loses Maul hat, C.; der Plauscher, C., Trst. (Let.).
-
lápica, f. dem. 2. lapa, das Tätzchen, Let.
-
lapidārən, -rna, adj. Lapidar-: lapidarno pismo, Nachahmung der Schrift auf Denksteinen, die Lapidarschrift, Jan., Cig. (T.); — lapidarni slog, der Lapidarstil, Cig. (T.).
-
lápniti, lȃpnem, vb. pf. 1) mit dem Maul nach etwas haschen, Z.; — 2) mit etwas herausplatzen, C.
-
lápor, -rja, m. der Mergel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); ilnati l., der Thonmergel, Cig.; sivi l., der Graumergel, Cig.; kredasti l., der Kreidemergel, Cig.; — gen. tudi: lapora, Mik.
-
láporščica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
lȃpta, f. = latva, lata, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
-
2. laptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, C.; gierig trinken (vom Hunde), Z.
-
lapúča, f., Rez.- C., Glas., pogl. lopuča.
-
lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Junska dol. (Kor.)- Josch.
-
lapȗšček, -čka, m. dem. lapušek, = lapuh, Cig., Strp.
-
lapušnják, m. der Schwätzer, C.; — prim. lapus.
-
lȃrma, f. der Lärm, Mur., Dol.; die mit Scherzen eingeleitete Collecte bei einer Hochzeit, Z., M., Št.; godci so larmo zagodli, Levst. (Rok.).
-
lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
-
laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
-
lȃškica, f. die Sonnenrose (helianthus tuberosus), Štrek.
-
lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
-
lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
-
lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
-
látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
-
latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
-
latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
-
1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
-
2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
-
latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
-
latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
-
latı̑nica, f. die Lateinschrift, nk.
-
latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
-
latinīzəm, -zma, m. latinčevanje, der Latinismus, Cig.
-
latı̑nščina, f. die lateinische Sprache.
-
látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
-
latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
-
lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
-
lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
-
lȃtnat, adj. rispenreich, ährenreich, Nov.
-
latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
-
latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
latovjè, n. coll. Rispen, Mur., Cig., Jan., Vrt., Valj. (Rad).
-
latovka, f. das Rispengras (poa), C., Tuš. (R.).
-
lȃtovnat, adj. Rispen tragend: latovnati oves, Bes.
-
látovnik, m. das (aus Latten bestehende) Gartengeländer, C.
-
látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
-
latrǫ̑vje, n. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Krn- Erj. (Torb.).
-
1. látva, f. eine seichte Milchschüssel, Mur., C., Valj. (Rad).
-
2. lȃtva, f. die Latte, Cig., Jan., C.; — die Leiste, Jan., C.; latve rabijo krovci, BlKr.
-
lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
-
látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
-
1. láva, f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.- C.
-
2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
-
3. lāva, f. die aus einem Krater fließende Masse, die Lava, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.- Glas.
-
lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
-
lȃvkanje, n. die Nachlese, Mur., Cig.
-
lȃvkar, -rja, m. der Nachleser, ZgD.
-
lavkašíca, f. die Nachleserin, Jan.
-
lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
-
lȃvkež, m. der Nachleser, Cig., Jan.
-
lȃvkežka, f. die Nachleserin, Cig., Jan.; kdo je ta lavkežka? Ravn.
-
lávor, -rja, m. = lavorika, Z., nk.; — prim. hs. lovor.
-
lavoríka, f. der Lorbeer (laurus), Cig., Jan., Tuš. (R.); (javorika, Guts.).
-
lavoríkovina, f. das Lorbeerholz, Jan.
-
lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.
45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani