Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.139-46.238)

  1. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  2. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  3. lahkovę̑rje, n. der Schnellglaube, Cig.
  4. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  5. lahkožìv, -žíva, adj. leichtlebig, leichtsinnig, C.
  6. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  7. lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
  8. lahkožı̑vka, f. leichtsinnig, flott lebendes Weib, Jan.
  9. lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
  10. lȃj, m. das Gebell, Mur., Cig., Jan., Met., Nov.
  11. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
  12. lajáč, m. der Präriewolf (canis latrans), Erj. (Ž.).
  13. lȃjanje, n. das Bellen.
  14. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  15. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  16. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  17. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
  18. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  19. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
  20. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
  21. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  22. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  23. lājik, m. der Laie, Cig.; — prim. lat. laicus.
  24. lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
  25. lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
  26. lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.
  27. 1. lȃjnar, -rja, m. der Leierer, der Leiersmann, Cig., Jan., Npes.
  28. 2. lȃjnar, -rja, m. der Dreckvogel (stercorarius), Cig.
  29. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
  30. lȃjnež, m. der Wasserschierling (cicuta virosa), Cig., Jan.
  31. lajšílọ, n. das Milderungsmittel, Jan. (H.).
  32. lȃjt, m. sodček držeč štiri do devet veder, BlKr.; — prim. lajta.
  33. lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.
  34. lȃjtič, m. dem. lajt; sodček držeč dve do pet veder, BlKr.
  35. lakāj, m. strežaj, der Lakai, Jan. (H.).
  36. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
  37. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
  38. lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Volarji nad Tolminom- Erj. (Torb.).
  39. lákətən, -tna, adj. Ellbogen-, Jan.; — Ellen-: lakətna mera, das Ellenmaß, Cig.
  40. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  41. lákoməc, -mca, m. 1) ein habgieriger Mensch, Jan., Krelj; — 2) = lakomnica, das Gießschaff, Cig.
  42. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  43. lakomı̑ja, f. die Habsucht, C., Krelj.
  44. lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
  45. lákomnež, m. der Habsüchtige.
  46. lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
  47. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
  48. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  49. lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
  50. lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
  51. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  52. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  53. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  54. lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
  55. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  56. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  57. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  58. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
  59. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  60. lakúša, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  61. lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
  62. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
  63. lāma, f. das Schafkameel oder Lama (auchenia lama), divja l. = gvanako (auchenia guanaco), Erj. (Ž.).
  64. lȃmanje, n. das Brechen; l. kruha, ogr.- Valj. (Rad).
  65. lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
  66. lamentácija, f. die Klage, das Klagelied, die Lamentation.
  67. 2. lȃmpa, f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.
  68. lamprēda, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  69. lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
  70. lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
  71. lȃnčar, -rja, m. der Kettenschmied, Jan.
  72. lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
  73. lȃndra, f. die Schmerhaut des Rindes, kajk.- Valj. (Rad).
  74. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
  75. lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
  76. lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
  77. lanenji, adj. = lanski, C.
  78. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
  79. lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
  80. 1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
  81. 2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
  82. laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
  83. laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
  84. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
  85. lánišnji, adj. = lanski, C.
  86. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
  87. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
  88. lȃnjəc, -njca, m. der Damhirsch (cervus dama), Jan., Erj. (Ž.).
  89. lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
  90. lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
  91. lánjšnji, adj. = lanjski, ogr.- C.
  92. lanopę̑rka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), Medv. (Rok.).
  93. lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
  94. lantína, f. die Segelstange, Mur., Cig.; — prim. it. l'antenna.
  95. làp, lápa, m. 1) der Rachen, der Schlund, C.; — 2) ribji l., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  96. 1. lápa, f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.- M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.- Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.
  97. 2. lapa, f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
  98. lapàn, -ána, m. 1) das Wurstmaul, Pot.- Cig., Jan., M., C.; — 2) der Schwätzer, C.
  99. lápati, -am, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Jarn., C., Z.; — 2) schwatzen, ein loses Maul haben, C.
  100. lápav, adj. ein loses Maul habend, C.

   45.639 45.739 45.839 45.939 46.039 46.139 46.239 46.339 46.439 46.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA