Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (46.101-46.200)

  1. ladjevlàk, -vláka, m. der Schiffszug, DZ.
  2. ládjica, f. 1) dem. ladja; das Schiffchen; — 2) das Schiff bei den Buchdruckern, V.-Cig.; — 3) papirnasta l., das Papierboot oder der Papiernautilus (argonauta Argo), Erj. (Ž.).
  3. ládjin, adj. Schiffs-, Cig., Jan.; pogl. ladijen.
  4. ládjišče, n. der Platz, wo die Schiffe stehen, Gor.- Mik.; — der Hafen, Cig.; die Rhede, Jan.
  5. lafráti, -am, vb. impf. herumlungern, schlendern, BlKr.
  6. lȃfrnica, f. das Fenster am Dache, Gor.
  7. lȃg, m. v lag, gemächlich: pojdi v lag, Vrsno- Erj. (Torb.).
  8. lagȃn, adj. = lagen, leicht, sanft, leise, Jan.; lagano spanje, Cig.; na laganem spati, Cig.
  9. lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
  10. lágəv, -gva, m. das Weinfass, C., vzhŠt.- Zora, ogr.- Valj. (Rad); — prim. bav. lagen f., dem. lagl, lat. lagena, lagellum, Levst. (Rok.), Mik. (Et.).
  11. lágəv, -gve, f. die Flasche, Jan.; velika lagev z žganjem napolnjena, Glas.
  12. lágoda, f. die Wertlosigkeit, Mur.; — die Schwäche, ogr.- C.; — die Schlechtigkeit: l. in zlost, C.; — der Muthwille, die Ausgelassenheit, Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  13. lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
  14. lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič ( Let.).
  15. lágodnjak, m. = lagodnik, SlGor.
  16. lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.- Mik., C. ( Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
  17. lagǫ̑j, m. der Lärm, das Geschrei, Cig., Jan., Gor.; lagoj zagnati, Z.; l. gnati, SlN.; lagoje delati, Gor.
  18. lágojina, f. die Schlechtigkeit, ogr.- M., C.
  19. lagojǫ̑ča, f. die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., ogr.- Valj. (Rad).
  20. lagom, praep. = razen, BlKr.- DSv.
  21. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
  22. lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  23. lagotica, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  24. lágov, adj. = lagoj, schlecht, ogr.- C.; — l. lok, ein loser Bogen, ogr.- Mik.
  25. lagovı̑ja, f. die Schlechtigkeit, ogr.- C., Valj. (Rad).
  26. lagūna, f. morska plitvina, die Lagune.
  27. lágva, f. das Fass, Habd.
  28. lágvica, f. dem. lagva, Ev. tirn.-Mik., ( die Flasche, Jan., Bes.).
  29. lágvič, m. dem. lagev, das Fässchen, C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  30. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
  31. láhən, -hna, adj. leicht, sacht, gelinde, Mur., Cig., Jan., C.; lahno stopati, leise treten, Cig.
  32. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
  33. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  34. lahkokrìł, -kríla, adj. leicht beflügelt, nk.; lahkokrila lastovica, Str.
  35. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  36. lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  37. lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
  38. lahkomı̑šljen, adj. = lahkomiseln, leichtsinnig, Cv.; (govori se sploh tako).
  39. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  40. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  41. lahkovę̑rje, n. der Schnellglaube, Cig.
  42. lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
  43. lahkožìv, -žíva, adj. leichtlebig, leichtsinnig, C.
  44. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  45. lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
  46. lahkožı̑vka, f. leichtsinnig, flott lebendes Weib, Jan.
  47. lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
  48. lȃj, m. das Gebell, Mur., Cig., Jan., Met., Nov.
  49. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
  50. lajáč, m. der Präriewolf (canis latrans), Erj. (Ž.).
  51. lȃjanje, n. das Bellen.
  52. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  53. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  54. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  55. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
  56. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  57. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
  58. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
  59. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  60. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  61. lājik, m. der Laie, Cig.; — prim. lat. laicus.
  62. lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
  63. lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
  64. lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.
  65. 1. lȃjnar, -rja, m. der Leierer, der Leiersmann, Cig., Jan., Npes.
  66. 2. lȃjnar, -rja, m. der Dreckvogel (stercorarius), Cig.
  67. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
  68. lȃjnež, m. der Wasserschierling (cicuta virosa), Cig., Jan.
  69. lajšílọ, n. das Milderungsmittel, Jan. (H.).
  70. lȃjt, m. sodček držeč štiri do devet veder, BlKr.; — prim. lajta.
  71. lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.
  72. lȃjtič, m. dem. lajt; sodček držeč dve do pet veder, BlKr.
  73. lakāj, m. strežaj, der Lakai, Jan. (H.).
  74. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
  75. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
  76. lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Volarji nad Tolminom- Erj. (Torb.).
  77. lákətən, -tna, adj. Ellbogen-, Jan.; — Ellen-: lakətna mera, das Ellenmaß, Cig.
  78. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  79. lákoməc, -mca, m. 1) ein habgieriger Mensch, Jan., Krelj; — 2) = lakomnica, das Gießschaff, Cig.
  80. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  81. lakomı̑ja, f. die Habsucht, C., Krelj.
  82. lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
  83. lákomnež, m. der Habsüchtige.
  84. lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
  85. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
  86. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  87. lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
  88. lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
  89. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  90. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  91. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  92. lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
  93. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  94. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  95. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  96. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
  97. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  98. lakúša, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  99. lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
  100. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.

   45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA