Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (4.601-4.700)

  1. sohudodẹ̑łnica, f. die Mitverbrecherin, Jan. (H.).
  2. sohudodẹ̑łnik, m. der Mitverbrecher, Jan. (H.).
  3. soigráč, m. der Mitspieler, Vrt.
  4. soigrȃvəc, -vca, m. der Mitspieler, der Spielgenosse, Cig., Jan.
  5. soimę̑, -ę̑na, n. das Synonymum, Nov.- C., Raič ( Let.).
  6. soimę̑n, adj. gleichnamig, C., Z.
  7. soimę́nəc, -nca, m. der Namensbruder, Jan.
  8. sòj, sója, m. der Schein: solnčni s., C., Vrt.; prvi soj vzhajajočega solnca, LjZv.
  9. 1. sǫ́ja, f. = sodba, die Beurtheilung, die Kritik, C.
  10. 2. soja, f. neka vrsta fižola, LjZv.
  11. sojámast, adj. biconcav, h. t.- Cig. (T.).
  12. sojẹ̑dəc, -dca, m. der Tischgenosse, Jan.
  13. sójən, -jna, adj. = prisojen, Jan. (H.).
  14. sǫ́jenica, f. sojenice so bitja, ki ravnajo človeku usodo, die Schicksalsgöttinnen, Jan., Trst. ( Vest.).
  15. sǫ́jenje, n. das Urtheilen, das Richten.
  16. sojetníca, f. die Mitgefangene, die Kerkergenossin, Cig., Jan.
  17. sojetník, m. der Mitgefangene, der Kerkergenosse, Cig., Jan., C.
  18. sojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Reitgefährte, Cig.
  19. sojẹ̑zdnik, m. = sojezdec, Cig.
  20. sǫ̑jka, f. = šoja, ogr.- C., Valj. ( LjZv.); — planinska s., die Steindohle (fregilus [corvus] graculus), Frey. (F.).
  21. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
  22. 2. sǫ̑k, m. 1) der Zweig, Mik.; — 2) der Astknorren im Holz, Jarn.
  23. sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
  24. sokačíca, f. die Köchin, Habd., ogr.- C., SlN.
  25. sokáčič, m. der Küchenjunge, Habd.
  26. sǫ̑kast, adj. knorrig, C.
  27. sokàt, -áta, adj. 1) ästig, C.; — 2) knorrig: ( pren.) = trščat: s. človek, Trst. (Let.).
  28. sǫ́kati, -am, vb. impf. = bosti, zbadati, BlKr.- DSv.
  29. sokȃvina, f. = bodec, BlKr.- DSv.
  30. sǫ́kəlj, -klja, m. das Reis, der Ast, ogr.- C.
  31. sokı̑s, m. das Suboxyd, Cig. (T.), C.
  32. sokı̑səc, -sca, m. das Suboxydul, Cig. (T.).
  33. sokislína, f. eine Säure mit geringerem Sauerstoffgehalt: arsenova s., arsenige Säure, DZ.; žveplena s., schwefelige Säure, Sen. (Fiz.).
  34. sokládən, -dna, adj. congruent, Cig. (T.), Erj. (Min.), C.; pogl. skladen.
  35. sokljúč, m. der Nebenschlüssel, Cig.
  36. soklòn, -klóna, adj. isoklinisch, Cig. (T.).
  37. soknę̑štvọ, n. das Theilfürstenthum, Cig. (T.).
  38. soknę̑z, m. der Mitfürst, der Theilfürst, Cig. (T.).
  39. sokneževína, f. das Theilfürstenthum, Cig. (T.).
  40. sǫ́kniti, sǫ̑knem, vb. pf. = ubosti, dregniti ( n. pr. z nožem), BlKr.- Let.
  41. sokočijȃž, m. der Mitkutscher, Cig.
  42. sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
  43. sokolár, -rja, m. der Falkner, Cig., Jan., Zora.
  44. sokolȃrstvọ, n. die Falknerei, Cig.
  45. sokółəc, -łca, m. = golobar 2), Frey. (F.).
  46. sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
  47. sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
  48. sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
  49. sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
  50. sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.
  51. sokǫ̑łnik, m. der Falkner, Cig.; pogl. sokolar.
  52. sokólov, adj. = sokolji, Mur., Cig., Jan.
  53. sokolovȃnje, n. die Falkenbeize, V.-Cig.
  54. sokolováti, -ȗjem, vb. impf. = loviti s sokolom, beizen, V.-Cig.
  55. sokolǫ́vji, adj. = sokolji, Zv.
  56. sokǫ́łski, adj. Falken-, Mur., Cig., Jan., nk.
  57. sokomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Jan.
  58. sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.
  59. sokǫ́t, m. der Nebenwinkel, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  60. sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
  61. sokotòk, -tǫ́ka, m. der Saftfluss, Nov.- C.
  62. sokovı̑t, adj. saftreich, Jan.
  63. sokovítən, -tna, adj. = sokovit, Guts.
  64. sokovı̑tost, f. die Saftigkeit, Guts., Cig.
  65. sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
  66. sokristjȃn, m. der Mitchrist, Cig., Jan.
  67. sokristjȃna, f. die Mitchristin, Cig., Jan.
  68. sokrı̑v, -kríva, adj. mitschuldig ( z. B. eines Vergehens), Cig., Jan., nk.
  69. sokrívəc, -vca, m. der Mitschuldige, Cig., Jan., nk.
  70. sokrívka, f. die Mitschuldige, V.-Cig., DZ.
  71. sokrı̑vnja, f. die Mitschuld, Cig., Jan., DZ.
  72. sokrivọ̑st, f. = sokrivnja, Cig.
  73. sokrǫ̑g, m. der Nebenkreis, Cig. (T.).
  74. sokròv, -króva, m. das Paralleldach, h. t.- Cig. (T.).
  75. sǫ́krovica, f., Mur., Cig., Jan., Nov. i. dr., pogl. sokrvica.
  76. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, Savinska dol.).
  77. sǫ́krvica, f. mit Blut gemischter Eiter; — die Lymphe, Erj. (Som.); sokȓvica, Cv.
  78. sǫ́krvičən, -čna, adj. bluteiterig.
  79. sǫ̑kva, f. = strma pečina, Kr.- Valj. (Rad).
  80. sọ̑ł, solı̑, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.- C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
  81. soláč, m. der Huchen (salmo hucho), Erj. (Ž.); pogl. sulač.
  82. solȃjka, f. die Soda, h. t.- Cig. (T.).
  83. solamurja, f., Cig., pogl. salamurja, razsol.
  84. solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče- Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.- Erj. (Torb.).
  85. solaríca, f. die Salzhändlerin, Cig.
  86. soları̑ja, f. = solarstvo, der Salzhandel, Cig., Jan.; der Salzverschleiß, Mur.
  87. solarína, f. die Salzsteuer, Nov.- C.
  88. soláriti, -ȃrim, vb. impf. mit Salz handeln, Z.
  89. solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  90. solárnica, f. 1) das Salzwerk, C.; — 2) das Salzmagazin, Cig. (T.); — das Salzgewölbe, Mur.
  91. solȃrstvọ, n. der Salzhandel, Cig.
  92. solȃst, -ı̑, f. das Miteigenthum, Cig.
  93. solástən, -stna, adj. miteigenthümlich, Cig.
  94. solastína, f. das Miteigenthum, Cig., Jan.
  95. solastníca, f. die Miteigenthümerin, Cig., Jan., nk.
  96. solastník, m. der Miteigenthümer, Cig., Jan., C., nk.
  97. soláta, f. = salata, der Salat.
  98. sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
  99. sołdáča, f. das Soldatenweib, Mik.
  100. sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA