Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.939-46.038)

  1. kúščar, -rja, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis); — 2) der kleine Rebenzapfen, Hal.- C.; — 3) die Mörserlunte, C., Poh.; — 4) ein spiralförmiger Ring, V.-Cig.; — 5) nav. pl. kuščarji, Halsmandelgeschwüre, Hip., Mur., Cig., Slom.- C., vzhŠt.- C., M.; kuščarji mi otečejo, Pjk. (Črt.); — 5) der Muskel, C.; tudi: kȗščar, Dol.
  2. kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. kúščarjevka, f. eine wildsalbeiartige Blume mit kleinen Spitzen: k. je živinska, svinjska in človeška, vzhŠt.- C.
  4. kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
  5. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
  6. kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
  7. kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
  8. kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.
  9. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
  10. kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
  11. kúštər, -štra, m. 1) die Flocke, die Locke, Cig., Npes.- C.; kuštri, zerrauftes Haar, C.; — das Flockengekräusel, Cig.; — 2) kdor ima kuštrave lase, eine männliche Person mit zerrauftem Haar, Cig., Jan., C., M., Dol.- Erj. (Torb.).
  12. kȗštra, f. 1) die Locke, die Zotte, C.; — 2) ein Weib mit zerrauftem Haar, SlGor.- C., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  13. kuštráti, -ȃm, vb. impf. zerzausen, kraus machen, Cig., M.; — k. se, sich filzen, Cig., Jan.
  14. kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.
  15. kúštravəc, -vca, m. ein Mensch mit krausem oder zerzaustem Haar.
  16. kȗt, -a, m. die Unke (bombinator igneus), Bilje- Erj. (Torb.).
  17. kūtər, -tra, m. ein schnell segelndes Schiff, der Kutter, Cig. (T.).
  18. kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.).
  19. kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  20. kútinov, adj. Quitten-: k. sok, Jan.
  21. kútinovəc, -vca, m. der Quittensaft, Jan.
  22. kúza, f. die Hündin, Volk.- C., M., Kr.- Valj. (Rad); — prim. 2. kusa.
  23. kȗzla, f. 1) die Hündin; — 2) der Weinbalg = vinski meh, C., Notr.- Z.; v kuzlah vino tovoriti, Z.; — 3) eine Art Doppelpflug für Gebirgsgegenden, C.; — 4) eine Art Floß auf der Sann, Št.; — (kȗzlja, Valj. [Rad]).
  24. kuzmǫ̑rka, f. = motovilec, der Rapunzel, C.; — die wilde Möhre (daucus carota), Medv. (Rok.).
  25. kúžav, adj. siech, schwach, im Wachsthum zurückgeblieben: kužavi prasci, C.
  26. kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
  27. kužẹ́ti, -ím, vb. impf. in gebückter Stellung sein, hocken, jvzhŠt.
  28. kužílọ, n. der Seuchenstoff, das Miasma, Cig., Jan.
  29. kúžiti, -im, vb. impf. verpesten.
  30. kužljìv, -íva, adj. verpestend, ansteckend, Z.; — ( pren.) kužljivo pajdaštvo, SlN.
  31. kȗžnat, adj. seuchenschwanger, Cig.
  32. kȗžnica, f. 1) die Pestkranke, Cig.; — 2) die Einbeere (paris quadrifolia), Poh.- Erj. (Torb.).
  33. kȗžnik, m. 1) der Pestkranke, Jarn., Mur., Cig.; — 2) das Zungenkraut (ruscus hypoglossum), Cig.; — beli k., die weiße Eberwurz (carlina caulescens), Hip.- C.
  34. kužnína, f. der Pest- oder Seuchenstoff, das Miasma, Cig., Jan., C., DZ., Nov., Strp.
  35. kvacáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; — schwerfällig steigen, C.; raca kvaca, Hip.- C.
  36. kvácəlj, -clja, m. die Fischangel: s kvacljem ribe loviti, ogr.- C.
  37. kváčən, -čna, adj. kvȃčni stol = obročni, rezni stol, die Schnitzbank, Hal.- C.
  38. kvȃčkanje, n. das Häkeln, Cig.; igla za kvačkanje, die Häkelnadel, Jan., DZ.
  39. kvȃčnica, f. die Schnitzbank = kvačni stol, ogr.- C.
  40. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  41. kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
  42. kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
  43. kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
  44. kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
  45. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
  46. kvȃkanje, n. das Quaken, Z.
  47. kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
  48. kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
  49. kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
  50. kvantáč, m. der Possenreißer, der leeres Zeug schwätzt, der Zotenreißer.
  51. kvantáti, -ȃm, vb. impf. Possen reißen, albern oder unanständig reden.
  52. kvapa, f. = nesnaga, ogr.- C.
  53. kvapati, -am, vb. impf. = kapati, tropfen ( trans. in intr.), ogr.- C.
  54. kvapiti, -im, vb. impf. = kvapati ( trans. in intr.), ogr.- C.
  55. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
  56. kvára, f. = kvar, 1) Cig., Jan., Ig (Dol.); na kvari biti, Schaden leiden, Levst. (Močv.); na svojo kvaro, zum eigenen Nachtheile, Levst. (Nauk); poljska k., der Feldschaden, Levst. (Nauk); taka nemarnost je kvara dobrega, Slom.
  57. kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
  58. kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
  59. kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
  60. kvȃrež, m. der Schädiger, der Verderber, C.
  61. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  62. kvárjenje, n. das Verderben, das Beschädigen.
  63. kvarljìv, -íva, adj. schädlich, Cig. (T.), nk.; kvarljivi ptiči, Levst. (Nauk).
  64. kvarníca, f. die Beschädigerin, die Verderberin, Cig.
  65. kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
  66. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
  67. 1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
  68. 2. kvȃrta, f. četrtica, die Quarte, Jan. (H.); — = roguša, C.; — die Quarte (in der Tonkunst), Jan. (H.).
  69. kvartáč, m. der Kartenspieler.
  70. kvartȃnje, n. das Kartenspielen.
  71. kvȃrtar, -rja, m. der Spielkartenerzeuger, Cig., DZ.
  72. kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
  73. kvartáščina, f. das Kartengeld, Cig.
  74. kvartáti, -ȃm, vb. impf. Karten spielen; = k. se, Cig.
  75. kvartȃvəc, -vca, m. der Kartenspieler.
  76. kvartȃvka, f. die Kartenspielerin.
  77. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
  78. kvȃrtica, f. dem. kvarta; das Kärtchen.
  79. kvartír, -rja, m. das Quartier.
  80. kvartnína, f. das Kartengeld, Cig.
  81. kvartomèt, -mę́ta, m. die Kartenkunst, Cig.
  82. kvartomę̑təc, -tca, m. der Kartenkünstler, Cig.
  83. kvartopı̑rəc, -rca, m. der Kartenspieler.
  84. kvartopíriti, -ı̑rim, vb. impf. sich mit dem Kartenspielen abgeben: pijančevati in k., Str.
  85. kvartopı̑rka, f. die Kartenspielerin.
  86. kváša, f. 1) die Beize, die Säuerung ( z. B. der Rüben), ogr.- C.; — 2) posoda, v kateri se repa kvasi, Valj. (Rad).
  87. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
  88. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
  89. 2. kvášenje, n. das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
  90. kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
  91. kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
  92. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
  93. kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
  94. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
  95. kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.- C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
  96. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  97. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
  98. kvę́ka, f. etwas Verkrümmtes, Verkrüppeltes, der Krüppel, C., M., Trst. (Let.); — prim. pokveka.
  99. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
  100. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.

   45.439 45.539 45.639 45.739 45.839 45.939 46.039 46.139 46.239 46.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA