Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.839-45.938)

  1. kupčevȃnje, n. der Handelsbetrieb, der Handelsverkehr.
  2. kupčevȃvəc, -vca, m. der Händler, der Handelsmann.
  3. kupčevȃvka, f. die Händlerin, die Handelsfrau.
  4. kȗpčič, m. dem. 1. kupec 1); das Häufchen, M.
  5. kupčı̑ja, f. der Handel; k. z žitom, žitna k., der Getreidehandel; k. z modnim blagom, der Modewarenhandel; pohišna k., der Hausierhandel, Cig., Jan., DZ., = obhodna k., DZ.; — das Geschäft; kupčijo razdreti, den Kauf rückgängig machen, Svet. (Rok.); dobro kupčijo storiti, Cig.; — slaba, dobra k., schlechte, gute Geschäfte.
  6. kupčiti, -im, vb. impf. Handelsmann sein, C.
  7. kupčljìv, -íva, adj. kauflustig, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  8. 1. kȗpəc, -pca, m. dem. 1. kup; das Häufchen; — pl. kupci, neke gobe, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  9. 2. kupə̀c, -pcà, m. 1) der Käufer; ni kupca, es gibt keine Kauflustigen; za to blago je dosti kupcev (viel Nachfrage), Cig.; tudi coll. die Käufer: kupca mnogo in blaga, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Händler, der Handelsmann; veliki k., der Handelsherr, Cig.; — tudi: kúpəc, -pca, Št.
  10. kȗpək, -pka, m. dem. 1. kup; das Häuflein.
  11. kúpən, -pna, adj. 1) Kauf-; kȗpno pismo, der Kaufbrief; kupna pogodba, der Kaufvertrag; kupna cena, der Erstehungspreis, der Kaufpreis; kupna pravica, das Kaufrecht, Cig., Jan.; — kupno blago = kupljeno blago, Svet. (Rok.); — 2) kaufbar, Cig., Jan.
  12. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
  13. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
  14. kúpičən, -čna, adj. = 2. kupast, V.-Cig.
  15. kúpičnat, adj. = kupičast, Cig.
  16. kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupı̑łno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, ( t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
  17. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
  18. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
  19. kúpljenček, -čka, m. ein gekauftes Kind, Cig.
  20. kúpljenəc, -nca, m. ein gekauftes Kind, der Käufling, Cig.
  21. kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.- Cig., BlKr., Npes.- Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.
  22. kupljenína, f. das, was gekauft wird, der Kaufgegenstand, Cig., C.
  23. kúpljenka, f. ein gekauftes Kind ( weibl. Geschlechtes), Cig.
  24. kȗpma, f. = kukma, das Büschel, der Schopf, Mur., Jan., SlGor.
  25. kȗpmica, f. dem. kupma, das Schöpfchen, Jan. (H.).
  26. kȗpna, f., Danj. (Posv. p.), pogl. kupma, kukma.
  27. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
  28. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
  29. kūpola, f. die Kuppel, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; parna k., der Dampfdom am Dampfkessel, DZ.; — prim. it. cupola, Kuppel.
  30. kȗpoma, adv. zu Haufen, haufenweise; k njim so se kupoma stekale množice, Cv.
  31. kupovȃnje, n. das Kaufen; der Einkauf, der Aufkauf.
  32. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
  33. kupovína, f. 1) der Kaufgegenstand, Gekauftes, Jan., C.; — 2) = kupnina, Jan. (H.).
  34. kupovı̑t, adj. kauflustig, Jan. (H.).
  35. kupovje, n. das Haufwerk, Cig.
  36. kupovnína, f. = kupnina 2), SlN., Bes.
  37. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
  38. kȗpščina, f. der Kaufschilling, die Kaufsumme, Cig., Jan., DZ., Kr.- M.
  39. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
  40. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
  41. kurātor, -rja, m. skrbnik, der Curator.
  42. kurbȃnje, n. das Huren, die Hurerei.
  43. kurbárnica, f. das Hurenhaus, Cig., Jan.; (-varnica, Mur.).
  44. kȗrbič, m. das Hurenkind, Cig., Jan.
  45. kurbíšče, n. das Hurennest, das Bordell.
  46. kurbljìv, -íva, adj. hurerisch, Dict.
  47. kurbȗšnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  48. kurdej, m. der Scorbut, Bleiw.- Cig., Jan.; — češ.
  49. kurdejən, -jna, adj. scorbutisch, Cig.
  50. kúre, -eta, n. das Huhn, M., Z., Met., Valj. (Rad).
  51. 1. kȗrəc, -rca, m. das männliche Glied.
  52. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  53. kúrečjak, m. 1) = kurjak 1), der Hühnerkoth, C.; — 2) der Hühnerstall, ogr.- C.
  54. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
  55. kúrečjica, f. 1) das Hühnerauge, ogr.- C.; — 2) die Hühnerlaus, C.; — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.
  56. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
  57. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
  58. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
  59. kȗrešnica, f. die Kuhblume (caltha palustris), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Taubnessel (lamium), Hal.- C.
  60. kȗret, m. der Frosch, Kras- Mik.; — prim. korant 2).
  61. kúretina, f. das Federvieh, das Geflügel; — das Hühnerfleisch.
  62. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
  63. kȗrežən, -žna, adj. zum Heizen geeignet: kurežno poleno, Danj. (Posv. p.).
  64. kúrgəlj, -glja, m. železen klin na gredanjici, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.- Levst. (Rok.); — prim. kurelj.
  65. 1. kúrica, f. dem. kura, das Hühnchen, kleine Henne.
  66. 2. kurica, f. die weibliche Scham, C., Z.; (kurjica, Mur.).
  67. kuríłən, -łna, adj. Heiz-: kurı̑łna ploskva pri parnem kotlu, die Heizfläche, DZ.
  68. kurı̑łnica, f. die Heizkammer, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.), DZ.
  69. kurílọ, n. 1) der Heizapparat, Jan.; die Beheizungsanlage, DZ.; — 2) das Reizmittel: vino je kurilo sladnosti, Slom.- C.; — 3) die Heizung, die Feuerung, Cig., C., jvzhŠt.
  70. kurīr, -rja, m. hitri sel, der Courier.
  71. kuríšče, n. die Heizstätte, die Feuerstätte.
  72. kurı̑təv, -tve, f. die Heizung, Jan., Nov., Levst. (Močv.).
  73. kúriti, -im, vb. impf. 1) Feuer machen, heizen; dobro, slabo k.; v peči k., peč k.; k. s suhimi drvi; (les, šoto k., Z.); — 2) Rauch machen, Mur.; k. (tobak), Tabak rauchen, Cig., Jan.; — k. se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Mur.; = pariti se (o senu), C.; — 3) k. komu, einem warm machen, Cig.; — k. se, sich gegenseitig aufmuntern, M., C.; — 4) k. koga, prügeln, C.
  74. kurı̑vọ, n. das Heizmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  75. kurjáč, m. der Heizer, Levst. (Nauk).
  76. kurjȃd, f. coll. das Geflügel, Z., Skrilje- Erj. (Torb.).
  77. kúrjak, m. 1) der Hühnerkoth, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — 2) kurják, die Geflügellaus (liotheum pallidum), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 3) = kanjuh, C.
  78. kurjȃva, f. 1) die Heizung, die Beheizung; — 2) das Heizmaterial, Mur., Cig., Jan., C.; — das Reizmittel: priložnosti h grehu, kurjava k hudemu, Jap. (Prid.).
  79. kurjȃvən, -vna, adj. Heizungs-; — zum Heizen dienend, brennbar, Cig.
  80. kúrjenəc, -nca, m. = kurják 2), die Hühnermilbe, Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
  81. kúrjenje, n. das Heizen.
  82. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
  83. kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Solkan- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.- Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.- C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.
  84. kȗrnica, f. temen prostor pod stopnicami, kamor kure zapirajo, Dol.; ein finsteres Loch überhaupt, Z.
  85. kȗrnik, m. 1) der Hühnerstall, die Hühnersteige; — 2) der Hühnerkoth, Slom.- C.; pest kurnikov, Pjk. (Črt.).
  86. kȗrnjak, m. = kurnik 1), Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Bes.
  87. kurnprat, m. die Schnepfe, Mur., Jan., Mik.; die Rebhühnerschnepfe, Jan., C.; (kornbrat, die große Waldschnepfe [scolopax rusticola], Frey. [F.], Guts.); — prim. rus. kuropatь, das Rebhuhn. (?)
  88. kuropẹ́nje, n. petelinovo petje, das Hahnengeschrei, Jan., Jurč. (Tug.); — češ.
  89. kurtáč, m. ein Thier mit gestutztem Schweif, Prip.- Mik.
  90. kurtánjək, -njka, m. ein Thier mit gestutztem Schweif oder Ohr, kajk.- Valj. (Rad).
  91. kȗrtək, -tka, m. prasec, kateremu je rep odsekan ali uho, kajk.- Valj. (Rad).
  92. kȗrtež, m. eine Art Fisöle, vzhŠt.- C.
  93. kȗrtke, f. pl. der Handschlitten, Jan. (H.).
  94. kȗrva, f. = kurba, Mur., vzhŠt.; (tako tudi v drugih slov. jezikih).
  95. kurvı̑n, m. = kurbir, Npes.-Vraz.
  96. kūrz, m. der Cours, Cel. (Ar.), nk.
  97. kūrzən, -zna, adj. Cours-: kurzni list, der Courszettel, Cig.; kurzni razloček, die Coursdifferenz, Levst. (Pril.).
  98. kȗš, m. die Salbei (salvia pratensis), Ist.- Erj. (Torb.).
  99. kušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig.
  100. kúšati, -am, vb. impf. kosten, Mur., Mik.; — versuchen, C.

   45.339 45.439 45.539 45.639 45.739 45.839 45.939 46.039 46.139 46.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA