Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.801-45.900)


  1. 2. kumən, -mna, m. ein Vorsprung beim Ofen, der als Sitz dient, BlKr.; — prim. komen.
  2. kúmər, -mra, m. 1) die Magerkeit: od kumra slabeti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) ein magerer Mensch, Valj. (Rad).
  3. kȗmica, f. 1) dem. kuma; — 2) weibliches Pathenkind, C.; skrbela je za svoje kumice, Cv.
  4. 1. kȗmič, m. das Pathenkind, C.
  5. kumı̑n, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; prim. it. comíno, lat. cuminum.
  6. kúmina, f. = kumena, Cig., Jan., C., Josch.
  7. kumı̑novica, f. das Kümmelwasser, Cig., Jan.
  8. kȗmkati, -am, vb. impf. = kunkati, grunzen, Vest.
  9. kumováti, -ȗjem, vb. impf. Gevatter stehen, Jan.
  10. kȗmp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C., Trst. (Let.); prim. nem. "Kumpf" = etwas Vertieftes.
  11. kúmrica, f. die Waldbirne, die Holzbirne, Celjska ok.- C.
  12. kumrnják, m. magerer Mensch, Kr.- Valj. (Rad).
  13. kúmržən, -žna, adj. schwach (von jungen Thieren), C.
  14. kȗmščina, f. das Pathengeschenk, Cig., Nov.- C.
  15. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
  16. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
  17. kunčevína, f. das Kaninchenfell, Cig., Jan., DZ.
  18. kúndra, f. 1) die Flocke, Št.- Z.; — 2) = kuca, Valj. (Rad); — 3) nepočesana ženska, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kunder.
  19. kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.- C.
  20. kȗnəc, -nca, m. das Kaninchen (lepus cuniculus), Guts., Cig., Jan., M., C., Erj. (Ž.); prim. nem.- dial. Kün, Küniglein.
  21. kúnica, f. 1) dem. kuna; — kuníca, der Marder, Guts., Cig., Jan.; — 2) die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Z.
  22. kunína, f. das Marderfell, Cig., Jan., C.
  23. kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. ( Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.
  24. kúnkav, adj. mürrisch, verdrießlich, Mur.
  25. kunovína, f. das Marderfell, C.
  26. kūntur, m. der Condor (sarcorhamphus gryphus), Erj. (Ž.).
  27. 1. kùp, kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.
  28. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno- Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
  29. 1. kúpa, f. 1) der Becher, der Kelch, die Schale, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Kast.; polno kupo žolča in strupa, Npes.- Kres; cerkvena k., der Almosenstock, Gor.; prim. stvn. chuofa, srlat. copa, cupa, Mik. (Et.).
  30. 2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
  31. 3. kúpa, f. der Betrag, womit man sich ( z. B. beim Kegelspiel) einkauft, Svet. (Rok.).
  32. kupčáriti, -ȃrim, vb. impf. schachern, Jan.
  33. kupčàt, -áta, adj. = kupčast 1), Cig.
  34. kȗpčati, -am, vb. impf. kleine Haufen machen, häufeln, Cig.; Heuhaufen machen, C.; — ein gewisses Spiel mit Nüssen spielen, M.
  35. kȗpčəc, -čəca, m. dem. 1. kupec 1), das Häufchen.
  36. kȗpčək, -čka, m. dem. 1. kupec 1); das Häufchen.
  37. kupčeváłən, -łna, adj. handeltreibend, Cig.; — kauflustig, Jan.
  38. kupčevȃłnica, f. das Handlungshaus, Nov.- C.
  39. kupčevȃnje, n. der Handelsbetrieb, der Handelsverkehr.
  40. kupčevȃvəc, -vca, m. der Händler, der Handelsmann.
  41. kupčevȃvka, f. die Händlerin, die Handelsfrau.
  42. kȗpčič, m. dem. 1. kupec 1); das Häufchen, M.
  43. kupčı̑ja, f. der Handel; k. z žitom, žitna k., der Getreidehandel; k. z modnim blagom, der Modewarenhandel; pohišna k., der Hausierhandel, Cig., Jan., DZ., = obhodna k., DZ.; — das Geschäft; kupčijo razdreti, den Kauf rückgängig machen, Svet. (Rok.); dobro kupčijo storiti, Cig.; — slaba, dobra k., schlechte, gute Geschäfte.
  44. kupčiti, -im, vb. impf. Handelsmann sein, C.
  45. kupčljìv, -íva, adj. kauflustig, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  46. 1. kȗpəc, -pca, m. dem. 1. kup; das Häufchen; — pl. kupci, neke gobe, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  47. 2. kupə̀c, -pcà, m. 1) der Käufer; ni kupca, es gibt keine Kauflustigen; za to blago je dosti kupcev (viel Nachfrage), Cig.; tudi coll. die Käufer: kupca mnogo in blaga, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Händler, der Handelsmann; veliki k., der Handelsherr, Cig.; — tudi: kúpəc, -pca, Št.
  48. kȗpək, -pka, m. dem. 1. kup; das Häuflein.
  49. kúpən, -pna, adj. 1) Kauf-; kȗpno pismo, der Kaufbrief; kupna pogodba, der Kaufvertrag; kupna cena, der Erstehungspreis, der Kaufpreis; kupna pravica, das Kaufrecht, Cig., Jan.; — kupno blago = kupljeno blago, Svet. (Rok.); — 2) kaufbar, Cig., Jan.
  50. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
  51. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
  52. kúpičən, -čna, adj. = 2. kupast, V.-Cig.
  53. kúpičnat, adj. = kupičast, Cig.
  54. kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupı̑łno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, ( t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
  55. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
  56. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
  57. kúpljenček, -čka, m. ein gekauftes Kind, Cig.
  58. kúpljenəc, -nca, m. ein gekauftes Kind, der Käufling, Cig.
  59. kuplję́nik, m. ein Getreidemaß (= mernik, pol vagana), Ravn.- Cig., BlKr., Npes.- Kres (VI. 352.); — prim. 2. kupiti.
  60. kupljenína, f. das, was gekauft wird, der Kaufgegenstand, Cig., C.
  61. kúpljenka, f. ein gekauftes Kind ( weibl. Geschlechtes), Cig.
  62. kȗpma, f. = kukma, das Büschel, der Schopf, Mur., Jan., SlGor.
  63. kȗpmica, f. dem. kupma, das Schöpfchen, Jan. (H.).
  64. kȗpna, f., Danj. (Posv. p.), pogl. kupma, kukma.
  65. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
  66. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
  67. kūpola, f. die Kuppel, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; parna k., der Dampfdom am Dampfkessel, DZ.; prim. it. cupola, Kuppel.
  68. kȗpoma, adv. zu Haufen, haufenweise; k njim so se kupoma stekale množice, Cv.
  69. kupovȃnje, n. das Kaufen; der Einkauf, der Aufkauf.
  70. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
  71. kupovína, f. 1) der Kaufgegenstand, Gekauftes, Jan., C.; — 2) = kupnina, Jan. (H.).
  72. kupovı̑t, adj. kauflustig, Jan. (H.).
  73. kupovje, n. das Haufwerk, Cig.
  74. kupovnína, f. = kupnina 2), SlN., Bes.
  75. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
  76. kȗpščina, f. der Kaufschilling, die Kaufsumme, Cig., Jan., DZ., Kr.- M.
  77. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
  78. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
  79. kurātor, -rja, m. skrbnik, der Curator.
  80. kurbȃnje, n. das Huren, die Hurerei.
  81. kurbárnica, f. das Hurenhaus, Cig., Jan.; (-varnica, Mur.).
  82. kȗrbič, m. das Hurenkind, Cig., Jan.
  83. kurbíšče, n. das Hurennest, das Bordell.
  84. kurbljìv, -íva, adj. hurerisch, Dict.
  85. kurbȗšnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  86. kurdej, m. der Scorbut, Bleiw.- Cig., Jan.; češ.
  87. kurdejən, -jna, adj. scorbutisch, Cig.
  88. kúre, -eta, n. das Huhn, M., Z., Met., Valj. (Rad).
  89. 1. kȗrəc, -rca, m. das männliche Glied.
  90. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  91. kúrečjak, m. 1) = kurjak 1), der Hühnerkoth, C.; — 2) der Hühnerstall, ogr.- C.
  92. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
  93. kúrečjica, f. 1) das Hühnerauge, ogr.- C.; — 2) die Hühnerlaus, C.; — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.
  94. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
  95. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
  96. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
  97. kȗrešnica, f. die Kuhblume (caltha palustris), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Taubnessel (lamium), Hal.- C.
  98. kȗret, m. der Frosch, Kras- Mik.; — prim. korant 2).
  99. kúretina, f. das Federvieh, das Geflügel; — das Hühnerfleisch.
  100. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.

   45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA