Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (45.701-45.800)
-
kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
-
kržè, -ę́ta, m. scheckiger Ochs, Gor.- Cig.
-
kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
-
kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
-
kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
-
kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
-
kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
-
kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
-
1. kȗc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.
-
kúca, f. die weibliche Scham, M., Notr.
-
kúcati, -am, vb. impf. den Begattungsact ausüben ( bes. von Thieren), BlKr.
-
kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
-
kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
-
kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
-
kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
-
1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
-
2. kȗčka, f. die Hündin, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
-
3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
-
kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
-
kȗčma, f. 1) die Pelzmütze; — 2) die Vogelhaube, der Schopf, vzhŠt.- C.
-
kȗčmar, -rja, m. 1) der Pelzmützenhändler, Z.; — 2) die Mützenrobbe (phoca cristata), Erj. (Z.).
-
kȗčnat, adj. = kučkast, C.
-
kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
-
1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
-
2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
-
kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
-
kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
-
kúfica, f. = kupica, das Trinkglas, der Becher, C.; — das Schröpfhorn, Guts.
-
kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
-
kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
-
kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
-
kūguvar, m. der amerikanische Löwe, der Kuguar (felis concolor), Erj. (Ž.).
-
kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
-
kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
-
kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
-
kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
-
kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
-
kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
-
kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
-
kuharíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Köchin sein, Cig., Jan.
-
kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
-
kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
-
kúhəlj, -hlja, (-həljna), m. kuheljni so to, kar flancati, Dol., Notr.; v kuheljne iti = v botrino iti, Notr.
-
kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
-
kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
-
kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
-
kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
-
kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
-
kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
-
1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
-
2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
-
kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
-
kujálọ, n. der Schmollende, Cig.
-
kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Sežana- Erj. (Torb.).
-
kújanje, n. das Schmollen.
-
kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
-
kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
-
kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
-
kújavka, f. die Schmollende, Z.
-
1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
-
2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
-
kujǫ̑n, m. der Schurke, der Cujon.
-
kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen ( nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.
-
kukáłce, n. dem. kukalo, SlN., DZ.
-
kukȃłnica, f. der Guckkasten, Cig., Jan.
-
kukálọ, n. kleines Perspectiv, der Gucker, Cig., Jan., Nov.- C.; gledališčno k., das Opernglas, Žnid., Sen. (Fiz.).
-
1. kúkanje, n. das Geschrei des Kuckucks.
-
2. kúkanje, n. das Gucken.
-
1. kúkati, -am, vb. impf. 1) schreien, wie der Kuckuck; kukavica kuka; — 2) traurig, betrübt sein, C.
-
2. kúkati, -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.
-
kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
-
kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
-
kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).
-
kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
-
kukavíčati, -am, vb. impf. wie der Kuckuck schreien, C.
-
kúkavičji, adj. Kuckucks-, Jan.; kukavičja roža, = kukavica 2), die Kuckuckslichtnelke, C.
-
kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
-
kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
-
kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
-
kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
-
kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.
-
kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Sv. Lucija ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).
-
kúkovič, m. der Schneeball (viburnum sp.), Gorica- Štrek. (LjZv.).
-
kukovı̑čka, f. eine Art essbarer Schwamm, C.
-
kukovı̑čnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).
-
kukúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck, C.
-
kukúla, f. die Kapuze, Cig.; — prim. lat. cucullus, it. cucullo.
-
kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
-
kukúrjav, adj. kraus, Habd.- Mik., C.
-
kȗlj, kúlja, adj. mit verstümmelten Hörnern oder ohne Hörner, vzhŠt.- C.
-
kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
-
kúljavəc, -vca, m. ein Ochs ohne Hörner, SlGor.; — der Krüppel, C.
-
kȗljhati, -am, vb. impf. die Haare stutzen, C.
-
kúljhav, adj. glatzköpfig, vzhŠt.; kahl, kahlköpfig, C.; — mit gestutztem Haar, C.
-
kulminácija, f. = vrhovanje, die Culmination ( astr.), Cig. (T.).
-
kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
-
1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
-
kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
-
kȗmče, -eta, n. das Pathenkind, der Täufling, Mur., Mik.
45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani