Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.701-45.800)

  1. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
  2. kržè, -ę́ta, m. scheckiger Ochs, Gor.- Cig.
  3. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
  4. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
  5. kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  6. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
  7. kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
  8. kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  9. kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
  10. 1. kȗc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.
  11. kúca, f. die weibliche Scham, M., Notr.
  12. kúcati, -am, vb. impf. den Begattungsact ausüben ( bes. von Thieren), BlKr.
  13. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  14. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
  15. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  16. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  17. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  18. 2. kȗčka, f. die Hündin, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  19. 3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
  20. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  21. kȗčma, f. 1) die Pelzmütze; — 2) die Vogelhaube, der Schopf, vzhŠt.- C.
  22. kȗčmar, -rja, m. 1) der Pelzmützenhändler, Z.; — 2) die Mützenrobbe (phoca cristata), Erj. (Z.).
  23. kȗčnat, adj. = kučkast, C.
  24. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  25. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  26. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  27. kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
  28. kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
  29. kúfica, f. = kupica, das Trinkglas, der Becher, C.; — das Schröpfhorn, Guts.
  30. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  31. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  32. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  33. kūguvar, m. der amerikanische Löwe, der Kuguar (felis concolor), Erj. (Ž.).
  34. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  35. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
  36. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
  37. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
  38. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
  39. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
  40. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
  41. kuharíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Köchin sein, Cig., Jan.
  42. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
  43. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  44. kúhəlj, -hlja, (-həljna), m. kuheljni so to, kar flancati, Dol., Notr.; v kuheljne iti = v botrino iti, Notr.
  45. kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
  46. kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
  47. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
  48. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
  49. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
  50. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
  51. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  52. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
  53. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
  54. kujálọ, n. der Schmollende, Cig.
  55. kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Sežana- Erj. (Torb.).
  56. kújanje, n. das Schmollen.
  57. kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
  58. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
  59. kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
  60. kújavka, f. die Schmollende, Z.
  61. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
  62. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
  63. kujǫ̑n, m. der Schurke, der Cujon.
  64. kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen ( nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.
  65. kukáłce, n. dem. kukalo, SlN., DZ.
  66. kukȃłnica, f. der Guckkasten, Cig., Jan.
  67. kukálọ, n. kleines Perspectiv, der Gucker, Cig., Jan., Nov.- C.; gledališčno k., das Opernglas, Žnid., Sen. (Fiz.).
  68. 1. kúkanje, n. das Geschrei des Kuckucks.
  69. 2. kúkanje, n. das Gucken.
  70. 1. kúkati, -am, vb. impf. 1) schreien, wie der Kuckuck; kukavica kuka; — 2) traurig, betrübt sein, C.
  71. 2. kúkati, -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.
  72. kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
  73. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
  74. kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).
  75. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
  76. kukavíčati, -am, vb. impf. wie der Kuckuck schreien, C.
  77. kúkavičji, adj. Kuckucks-, Jan.; kukavičja roža, = kukavica 2), die Kuckuckslichtnelke, C.
  78. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
  79. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
  80. kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
  81. kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
  82. kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.
  83. kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Sv. Lucija ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).
  84. kúkovič, m. der Schneeball (viburnum sp.), Gorica- Štrek. (LjZv.).
  85. kukovı̑čka, f. eine Art essbarer Schwamm, C.
  86. kukovı̑čnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).
  87. kukúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck, C.
  88. kukúla, f. die Kapuze, Cig.; — prim. lat. cucullus, it. cucullo.
  89. kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
  90. kukúrjav, adj. kraus, Habd.- Mik., C.
  91. kȗlj, kúlja, adj. mit verstümmelten Hörnern oder ohne Hörner, vzhŠt.- C.
  92. kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
  93. kúljavəc, -vca, m. ein Ochs ohne Hörner, SlGor.; — der Krüppel, C.
  94. kȗljhati, -am, vb. impf. die Haare stutzen, C.
  95. kúljhav, adj. glatzköpfig, vzhŠt.; kahl, kahlköpfig, C.; — mit gestutztem Haar, C.
  96. kulminácija, f. = vrhovanje, die Culmination ( astr.), Cig. (T.).
  97. kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
  98. 1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
  99. kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
  100. kȗmče, -eta, n. das Pathenkind, der Täufling, Mur., Mik.

   45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA