Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.639-45.738)

  1. krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
  2. krušnjáča, f. das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Mik.
  3. krȗšnjak, m. das Brotbehältnis, der Brotschrank, Mur., Cig., Jan.; die Brotkammer, kajk.- Valj. (Rad); — der Brotkorb, Poh.
  4. krȗt, krúta, adj. hartherzig, grausam, strenge, Jan., nk.; — hs.
  5. krȗtež, m. der Unmensch, der Wütherich, SlN., Bes.; — prim. krut.
  6. kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
  7. krvarína, f. das Blutgeld, Jan.; — hs.
  8. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
  9. krvȃvəc, -vca, m. 1) neka vinska trta, Štrek.; — 2) das Hartheu (hypericum perforatum), Ben.- Erj. (Torb.); — 3) der Blutstein, Erj. (Min.).
  10. krvavẹ̑nje, n. das Bluten, die Blutung.
  11. krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  12. krvavíka, f. neka hruška z rdečim mesom, BlKr.
  13. krvȃvka, f. die Blutbirne, Cig.; — neka breskva okolo kosti rdeča, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  14. krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
  15. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  16. kŕvən, -vna, adj. 1) Blut-; kȓvna gruda, der Blutkuchen, Cig. (T.); krvno rdečilo, der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — 2) blutreich, Jan., M., Dol.
  17. krvníca, f. 1) krvna žila, Cig., Jan.; — 2) der Flockenstäubling, der Bovist (lycoperdon bovista), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).
  18. krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
  19. krvnína, f. das Henkergeld, Jan.
  20. krvnı̑ški, adj. Henkers-, Jan., C.
  21. krvnják, m. das Blutgefäß, Mur., Cig.
  22. krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
  23. krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
  24. krvolìj, -líja, m. der Blutsturz, Jan., Nov.
  25. krvolíja, f. der Blutfluss, Jan. (H.).
  26. krvolı̑tje, n. das Blutvergießen, Cig., Vrt.
  27. krvolja, f. die rothe Ruhr, Kor.- Jarn., krvolja ("krvola") ali griža, Jarn. (Sadj.); — nam. krvolija?
  28. krvolǫ́čən, -čna, adj. blutdürstig, grausam, Cig., Jan., nk.
  29. krvolǫ̑čnica, f. die Blutdürstige, die grausame Tyrannin, Cig., Jan.
  30. krvolǫ̑čnik, m. der Blutdürstige, der grausame Tyrann, Cig., Jan.
  31. krvolòk, -lǫ́ka, m. der Blutdürstige, der Bluthund, grausamer Tyrann, Cig., Jan., M., kajk.- Valj. (Rad).
  32. krvolǫ̑štvọ, n. die Blutgier, grausame Tyrannei, Cig., Jan.; — die Blutthat, kajk.- Valj. (Rad).
  33. krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
  34. krvomẹ̑šnja, f. die Blutschande, Cig.; — hs.
  35. krvomǫ́ča, f. das Blutharnen, Cig., Jan.
  36. krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
  37. krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
  38. krvomǫ̑čje, n. das Blutharnen, C.
  39. krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
  40. krvomòk, -mǫ́ka, m. das Blutharnen, Cig., Jan.; črmast k., milzbrandartiges Blutharnen, Strp.
  41. krvomǫ́ka, f. das Blutharnen, der Blutgang (besonders vom Vieh), C., Gor.
  42. krvomółža, f. das Blutmilchen, Cig.
  43. krvopíja, m. der Blutsauger, der Bluthund, Cig., Jan., Nov.; — hs.
  44. krvoplàh, -pláha, adj. blutscheu, Cig.
  45. krvoprelı̑tje, n. das Blutvergießen, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  46. krvošnica, f. das Sperberkraut (geracium), Medv. (Rok.); (menda nam. krvosečnica).
  47. krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
  48. krvotòk, -tǫ́ka, m. der Blutfluss, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  49. krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
  50. krvožę́jən, -jna, adj. blutdürstig, Mur., Cig., Jan., nk.
  51. kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
  52. kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
  53. kŕzma, f. otroke v krzmi imeti = hudo, ostro jih imeti, BlKr.
  54. krznár, -rja, m. der Kürschner.
  55. krznaríca, f. die Kürschnerin.
  56. krznarı̑ja, f. = krznarstvo.
  57. krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
  58. krznárnica, f. der Kürschnerladen, Cig., Jan.
  59. krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
  60. krznína, f. die Rauhware, die Kürschnerware, Cig.
  61. kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
  62. krznovína, f. die Kürschnerware, Jan.
  63. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
  64. kržè, -ę́ta, m. scheckiger Ochs, Gor.- Cig.
  65. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
  66. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
  67. kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  68. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
  69. kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
  70. kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  71. kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
  72. 1. kȗc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.
  73. kúca, f. die weibliche Scham, M., Notr.
  74. kúcati, -am, vb. impf. den Begattungsact ausüben ( bes. von Thieren), BlKr.
  75. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  76. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
  77. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  78. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  79. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  80. 2. kȗčka, f. die Hündin, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  81. 3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
  82. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  83. kȗčma, f. 1) die Pelzmütze; — 2) die Vogelhaube, der Schopf, vzhŠt.- C.
  84. kȗčmar, -rja, m. 1) der Pelzmützenhändler, Z.; — 2) die Mützenrobbe (phoca cristata), Erj. (Z.).
  85. kȗčnat, adj. = kučkast, C.
  86. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  87. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  88. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  89. kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
  90. kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
  91. kúfica, f. = kupica, das Trinkglas, der Becher, C.; — das Schröpfhorn, Guts.
  92. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  93. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  94. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  95. kūguvar, m. der amerikanische Löwe, der Kuguar (felis concolor), Erj. (Ž.).
  96. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  97. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
  98. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
  99. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
  100. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.

   45.139 45.239 45.339 45.439 45.539 45.639 45.739 45.839 45.939 46.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA