Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (45.601-45.700)
-
2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
-
krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
-
krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
-
krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
-
kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
-
krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).
-
krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
-
krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
-
krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
-
kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
-
kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
-
kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
-
kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
-
krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
-
krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
-
krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
-
krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
-
krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
-
krȗlba, f. das Grunzen, Jan. (H.).
-
krúle, -eta, n. das Schwein, Čb.- Valj. (Rad).
-
krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
-
krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
-
1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
-
2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
-
krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
-
krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
-
krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
-
krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
-
krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
-
krúpa, f. die Gerstengraupe, Cig., C.
-
krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
-
krȗšar, * -rja, m. der Brotbäcker, der Brotverkäufer, Cig., Jan.; pridne gospodinje in skrbne krušarice, Vrtov. (Km. k.).
-
krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
-
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
-
krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
-
krȗšnar, -rja, m. der Brotverkäufer, Levst. (Nauk).
-
krȗšnarica, f. die Brotverkäuferin: ponuja kakor k. hlebec, Lašče- Levst. (Rok.).
-
krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
-
krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
-
krušnjáča, f. das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Mik.
-
krȗšnjak, m. das Brotbehältnis, der Brotschrank, Mur., Cig., Jan.; die Brotkammer, kajk.- Valj. (Rad); — der Brotkorb, Poh.
-
krȗt, krúta, adj. hartherzig, grausam, strenge, Jan., nk.; — hs.
-
krȗtež, m. der Unmensch, der Wütherich, SlN., Bes.; — prim. krut.
-
kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
-
krvarína, f. das Blutgeld, Jan.; — hs.
-
krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
-
krvȃvəc, -vca, m. 1) neka vinska trta, Štrek.; — 2) das Hartheu (hypericum perforatum), Ben.- Erj. (Torb.); — 3) der Blutstein, Erj. (Min.).
-
krvavẹ̑nje, n. das Bluten, die Blutung.
-
krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
krvavíka, f. neka hruška z rdečim mesom, BlKr.
-
krvȃvka, f. die Blutbirne, Cig.; — neka breskva okolo kosti rdeča, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
-
kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
-
kŕvən, -vna, adj. 1) Blut-; kȓvna gruda, der Blutkuchen, Cig. (T.); krvno rdečilo, der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — 2) blutreich, Jan., M., Dol.
-
krvníca, f. 1) krvna žila, Cig., Jan.; — 2) der Flockenstäubling, der Bovist (lycoperdon bovista), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
-
krvnína, f. das Henkergeld, Jan.
-
krvnı̑ški, adj. Henkers-, Jan., C.
-
krvnják, m. das Blutgefäß, Mur., Cig.
-
krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
-
krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
-
krvolìj, -líja, m. der Blutsturz, Jan., Nov.
-
krvolíja, f. der Blutfluss, Jan. (H.).
-
krvolı̑tje, n. das Blutvergießen, Cig., Vrt.
-
krvolja, f. die rothe Ruhr, Kor.- Jarn., krvolja ("krvola") ali griža, Jarn. (Sadj.); — nam. krvolija?
-
krvolǫ́čən, -čna, adj. blutdürstig, grausam, Cig., Jan., nk.
-
krvolǫ̑čnica, f. die Blutdürstige, die grausame Tyrannin, Cig., Jan.
-
krvolǫ̑čnik, m. der Blutdürstige, der grausame Tyrann, Cig., Jan.
-
krvolòk, -lǫ́ka, m. der Blutdürstige, der Bluthund, grausamer Tyrann, Cig., Jan., M., kajk.- Valj. (Rad).
-
krvolǫ̑štvọ, n. die Blutgier, grausame Tyrannei, Cig., Jan.; — die Blutthat, kajk.- Valj. (Rad).
-
krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
-
krvomẹ̑šnja, f. die Blutschande, Cig.; — hs.
-
krvomǫ́ča, f. das Blutharnen, Cig., Jan.
-
krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
-
krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
-
krvomǫ̑čje, n. das Blutharnen, C.
-
krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
-
krvomòk, -mǫ́ka, m. das Blutharnen, Cig., Jan.; črmast k., milzbrandartiges Blutharnen, Strp.
-
krvomǫ́ka, f. das Blutharnen, der Blutgang (besonders vom Vieh), C., Gor.
-
krvomółža, f. das Blutmilchen, Cig.
-
krvopíja, m. der Blutsauger, der Bluthund, Cig., Jan., Nov.; — hs.
-
krvoplàh, -pláha, adj. blutscheu, Cig.
-
krvoprelı̑tje, n. das Blutvergießen, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
-
krvošnica, f. das Sperberkraut (geracium), Medv. (Rok.); (menda nam. krvosečnica).
-
krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
-
krvotòk, -tǫ́ka, m. der Blutfluss, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
-
krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
-
krvožę́jən, -jna, adj. blutdürstig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
-
kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
-
kŕzma, f. otroke v krzmi imeti = hudo, ostro jih imeti, BlKr.
-
krznár, -rja, m. der Kürschner.
-
krznaríca, f. die Kürschnerin.
-
krznarı̑ja, f. = krznarstvo.
-
krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
-
krznárnica, f. der Kürschnerladen, Cig., Jan.
-
krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
-
krznína, f. die Rauhware, die Kürschnerware, Cig.
-
kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
-
krznovína, f. die Kürschnerware, Jan.
45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani