Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.601-45.700)

  1. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
  2. krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
  3. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
  4. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
  5. kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
  6. krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).
  7. krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
  8. krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
  9. krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
  10. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
  11. kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
  12. kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
  13. kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
  14. krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
  15. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
  16. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
  17. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  18. krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
  19. krȗlba, f. das Grunzen, Jan. (H.).
  20. krúle, -eta, n. das Schwein, Čb.- Valj. (Rad).
  21. krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
  22. krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
  23. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
  24. 2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
  25. krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
  26. krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
  27. krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
  28. krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
  29. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
  30. krúpa, f. die Gerstengraupe, Cig., C.
  31. krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
  32. krȗšar, * -rja, m. der Brotbäcker, der Brotverkäufer, Cig., Jan.; pridne gospodinje in skrbne krušarice, Vrtov. (Km. k.).
  33. krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
  34. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
  35. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
  36. krȗšnar, -rja, m. der Brotverkäufer, Levst. (Nauk).
  37. krȗšnarica, f. die Brotverkäuferin: ponuja kakor k. hlebec, Lašče- Levst. (Rok.).
  38. krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
  39. krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
  40. krušnjáča, f. das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Mik.
  41. krȗšnjak, m. das Brotbehältnis, der Brotschrank, Mur., Cig., Jan.; die Brotkammer, kajk.- Valj. (Rad); — der Brotkorb, Poh.
  42. krȗt, krúta, adj. hartherzig, grausam, strenge, Jan., nk.; — hs.
  43. krȗtež, m. der Unmensch, der Wütherich, SlN., Bes.; — prim. krut.
  44. kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
  45. krvarína, f. das Blutgeld, Jan.; — hs.
  46. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
  47. krvȃvəc, -vca, m. 1) neka vinska trta, Štrek.; — 2) das Hartheu (hypericum perforatum), Ben.- Erj. (Torb.); — 3) der Blutstein, Erj. (Min.).
  48. krvavẹ̑nje, n. das Bluten, die Blutung.
  49. krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  50. krvavíka, f. neka hruška z rdečim mesom, BlKr.
  51. krvȃvka, f. die Blutbirne, Cig.; — neka breskva okolo kosti rdeča, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  52. krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
  53. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  54. kŕvən, -vna, adj. 1) Blut-; kȓvna gruda, der Blutkuchen, Cig. (T.); krvno rdečilo, der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — 2) blutreich, Jan., M., Dol.
  55. krvníca, f. 1) krvna žila, Cig., Jan.; — 2) der Flockenstäubling, der Bovist (lycoperdon bovista), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).
  56. krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
  57. krvnína, f. das Henkergeld, Jan.
  58. krvnı̑ški, adj. Henkers-, Jan., C.
  59. krvnják, m. das Blutgefäß, Mur., Cig.
  60. krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
  61. krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
  62. krvolìj, -líja, m. der Blutsturz, Jan., Nov.
  63. krvolíja, f. der Blutfluss, Jan. (H.).
  64. krvolı̑tje, n. das Blutvergießen, Cig., Vrt.
  65. krvolja, f. die rothe Ruhr, Kor.- Jarn., krvolja ("krvola") ali griža, Jarn. (Sadj.); — nam. krvolija?
  66. krvolǫ́čən, -čna, adj. blutdürstig, grausam, Cig., Jan., nk.
  67. krvolǫ̑čnica, f. die Blutdürstige, die grausame Tyrannin, Cig., Jan.
  68. krvolǫ̑čnik, m. der Blutdürstige, der grausame Tyrann, Cig., Jan.
  69. krvolòk, -lǫ́ka, m. der Blutdürstige, der Bluthund, grausamer Tyrann, Cig., Jan., M., kajk.- Valj. (Rad).
  70. krvolǫ̑štvọ, n. die Blutgier, grausame Tyrannei, Cig., Jan.; — die Blutthat, kajk.- Valj. (Rad).
  71. krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
  72. krvomẹ̑šnja, f. die Blutschande, Cig.; — hs.
  73. krvomǫ́ča, f. das Blutharnen, Cig., Jan.
  74. krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
  75. krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
  76. krvomǫ̑čje, n. das Blutharnen, C.
  77. krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
  78. krvomòk, -mǫ́ka, m. das Blutharnen, Cig., Jan.; črmast k., milzbrandartiges Blutharnen, Strp.
  79. krvomǫ́ka, f. das Blutharnen, der Blutgang (besonders vom Vieh), C., Gor.
  80. krvomółža, f. das Blutmilchen, Cig.
  81. krvopíja, m. der Blutsauger, der Bluthund, Cig., Jan., Nov.; — hs.
  82. krvoplàh, -pláha, adj. blutscheu, Cig.
  83. krvoprelı̑tje, n. das Blutvergießen, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  84. krvošnica, f. das Sperberkraut (geracium), Medv. (Rok.); (menda nam. krvosečnica).
  85. krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
  86. krvotòk, -tǫ́ka, m. der Blutfluss, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  87. krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
  88. krvožę́jən, -jna, adj. blutdürstig, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
  90. kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
  91. kŕzma, f. otroke v krzmi imeti = hudo, ostro jih imeti, BlKr.
  92. krznár, -rja, m. der Kürschner.
  93. krznaríca, f. die Kürschnerin.
  94. krznarı̑ja, f. = krznarstvo.
  95. krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
  96. krznárnica, f. der Kürschnerladen, Cig., Jan.
  97. krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
  98. krznína, f. die Rauhware, die Kürschnerware, Cig.
  99. kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
  100. krznovína, f. die Kürschnerware, Jan.

   45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA