Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.539-45.638)

krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
krpetína, f. stara krpa, M., Z.
krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).
kŕpica, f. dem. krpa; pl. krpice, in Fleckchen geschnittener dünn gerollter Nudelteig ("Fleckerl"), Mur., ogr.- C., vzhŠt.
krpiguz, m. das Klettengras (tragus racemosus), Cig.
krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
krponǫ̑žəc, -žca, m. der Blattfußkrebs (apus cancriformis), Erj. (Ž.).
krpóta, f. das Flickwerk, ogr.- C.
2. krpúca, f. krpuco držati = krputiti se, Ig (Dol.).
krpúcanje, n. das Flicken, Cig., M.
krpȗcar, -rja, m. der Flicker, der Pfuscher, Cig., Jan.
krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
krpúčica, f. dem. krpuča: k. leščnikov, Notr.- Levst. (Rok.).
krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
krščȃn, m. = kristjan, Jan., ogr.- M.
krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
krščȃnka, f. = kristjanka, Valj. (Rad).
krščávanje, n. das Taufen, M.
kȓščba, f. = krstitva, C.
krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
krščevȃnje, n. das Taufen, die Taufhandlung.
krščeváti, -ȗjem, vb. impf. taufen, in der Ertheilung der Taufe begriffen sein; — vino krščevati, LjZv.; — prim. krstiti.
kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
kršẹljíca, f. die noch nicht vollgesogene Zecke, Štrek.
kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
kȓšje, n. das Steingerölle, Cig., C., Nov.
kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
kr̀t, kŕta ( kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
krtȃčar, -rja, m. der Bürstenbinder, Cig., Jan.; — der Kardätschenmacher, Cig.
krtáčenje, n. das Bürsten.
krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
kȓtək, -tka, m. dem. krt; 1) kleiner Maulwurf; — 2) der Ameisenlöwe, Cig.
1. krtíca, f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
krtíce, f. pl. das Raffholz, Cig.; ausgerodetes Wurzelwerk, Z.
krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
krtína, f. der Maulwurfshaufen.
krtı̑njak, m. der Maulwurfshaufen.
krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
kŕtov, adj. Maulwurfs-; v krtovi deželi, im Grabe, v krtovo deželo iti, sterben.
1. krtovíca, f. die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kras- Erj. (Torb.).
krtovína, f. 1) = krtina, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) das Maulwurfsfell, Cig.
krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
kŕtovka, f. das Maulwurfsweibchen, Cig., Jan.
krȗc, m. ein tüchtiger Bursche, vzhŠt.
krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno- Erj. (Torb.).
2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).
krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
krȗlba, f. das Grunzen, Jan. (H.).
krúle, -eta, n. das Schwein, Čb.- Valj. (Rad).
krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.
krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
krúpa, f. die Gerstengraupe, Cig., C.
krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
krȗšar, * -rja, m. der Brotbäcker, der Brotverkäufer, Cig., Jan.; pridne gospodinje in skrbne krušarice, Vrtov. (Km. k.).
krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
krȗšnar, -rja, m. der Brotverkäufer, Levst. (Nauk).
krȗšnarica, f. die Brotverkäuferin: ponuja kakor k. hlebec, Lašče- Levst. (Rok.).
krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.

45.039 45.139 45.239 45.339 45.439 45.539 45.639 45.739 45.839 45.939

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA