Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (45.501-45.600)
-
krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
-
krovjè, n. das Obdach, Cig.
-
krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
-
krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
-
krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
-
krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
-
krǫ́žati, -am, vb. impf. = krožiti, kreisen, Bes., Let.
-
krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
-
krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
-
krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.
-
krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
-
krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
-
krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
-
krožilice, f. pl. ein Sternbild: die Gluckhenne, Z.
-
krožilički, ** m. pl. das Sternbild der Plejaden, M.
-
krožı̑təv, -tve, f. das Kreisen, der Kreislauf, Cig., Jan.
-
krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
-
krǫ̑žka, f. die Kreismuschel, Cig.
-
krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
-
krožnína, f. der Flächeninhalt des Kreises, Cel. (Geom.).
-
kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
-
kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.
-
krpȃc, adv. imstande, Z.; — prim. it. capace.
-
krpáč, m. der Flicker; črevljarski k., der Flickschuster, Vrt.
-
krpáča, f. die Stopfnadel, Jan. (H.).
-
krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
-
krpȃłnik, m. der Reutspaten, V.-Cig.
-
krpanína, f. das Geflicke, Cig.
-
kŕpanje, n. das Flicken.
-
krparı̑ja, f. die Flickerei, das Flickwerk.
-
krpáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Flicken abgeben; — pfuschen, Cig., C.
-
kŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) flicken; hlače, črevlje k.; streho krpati, das Dach ausbessern, jvzhŠt.; — 2) reißen, aufreißen, Lašče- Erj. (Torb.); — ein Hirtenspiel spielen, bei dem Erde aufgerissen wird, Lašče- Levst. (Rok.).
-
kŕpavəc, -vca, m. der Flicker, Mur.; — der Pfuscher, M.
-
krpčáti, -ȃm, vb. impf. steif machen, stärken, Z.; pogl. krepčati.
-
kȓpəc, -pca, m. der Schuh ( zaničlj.), Zora.
-
kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
-
krpẹ̑li, f. pl. 1) die Seitenhölzer des krplje genannten Netzes, Mur.; — 2) die gabelförmige Doppeldeichsel, in die das Vieh gespannt wird, C.
-
krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
-
krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
-
krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
-
krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
-
krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
-
krpetína, f. stara krpa, M., Z.
-
krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).
-
kŕpica, f. dem. krpa; pl. krpice, in Fleckchen geschnittener dünn gerollter Nudelteig ("Fleckerl"), Mur., ogr.- C., vzhŠt.
-
krpiguz, m. das Klettengras (tragus racemosus), Cig.
-
krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
-
kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
-
krponǫ̑žəc, -žca, m. der Blattfußkrebs (apus cancriformis), Erj. (Ž.).
-
krpóta, f. das Flickwerk, ogr.- C.
-
2. krpúca, f. krpuco držati = krputiti se, Ig (Dol.).
-
krpúcanje, n. das Flicken, Cig., M.
-
krpȗcar, -rja, m. der Flicker, der Pfuscher, Cig., Jan.
-
krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
-
krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
-
krpúčica, f. dem. krpuča: k. leščnikov, Notr.- Levst. (Rok.).
-
krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
-
1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
-
2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
-
krščȃn, m. = kristjan, Jan., ogr.- M.
-
krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
-
krščȃnka, f. = kristjanka, Valj. (Rad).
-
krščávanje, n. das Taufen, M.
-
kȓščba, f. = krstitva, C.
-
krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
-
krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
-
krščevȃnje, n. das Taufen, die Taufhandlung.
-
krščeváti, -ȗjem, vb. impf. taufen, in der Ertheilung der Taufe begriffen sein; — vino krščevati, LjZv.; — prim. krstiti.
-
kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
-
kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
-
kršẹljíca, f. die noch nicht vollgesogene Zecke, Štrek.
-
kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
-
krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
-
krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
-
kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
-
kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
-
kȓšje, n. das Steingerölle, Cig., C., Nov.
-
kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
-
kr̀t, kŕta ( kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
-
krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
-
krtȃčar, -rja, m. der Bürstenbinder, Cig., Jan.; — der Kardätschenmacher, Cig.
-
krtáčenje, n. das Bürsten.
-
krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
-
kȓtək, -tka, m. dem. krt; 1) kleiner Maulwurf; — 2) der Ameisenlöwe, Cig.
-
1. krtíca, f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
-
2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
-
krtíce, f. pl. das Raffholz, Cig.; ausgerodetes Wurzelwerk, Z.
-
krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
-
krtína, f. der Maulwurfshaufen.
-
krtı̑njak, m. der Maulwurfshaufen.
-
krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
-
krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
-
kŕtov, adj. Maulwurfs-; v krtovi deželi, im Grabe, v krtovo deželo iti, sterben.
-
1. krtovíca, f. die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kras- Erj. (Torb.).
-
krtovína, f. 1) = krtina, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) das Maulwurfsfell, Cig.
-
krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
-
kŕtovka, f. das Maulwurfsweibchen, Cig., Jan.
-
krȗc, m. ein tüchtiger Bursche, vzhŠt.
-
krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno- Erj. (Torb.).
45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani