Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.439-45.538)

  1. krompírjev, adj. Kartoffel-, Erdäpfel-; krompirjeva jabelka, die Samenköpfe des Kartoffelkrautes, Cig.; — krompirjeva hvala ( nam. hvala krompirja), das Lob des Erdapfels, Levst. (Zb. sp.).
  2. krompírjevəc, -vca, m. 1) das Kartoffelkraut, Cig., Nov., Valj. (Rad); — 2) der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., C.; — 3) amerikanski k., der Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata), Erj. (Ž.).
  3. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  4. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
  5. krompírjevka, f. das Kartoffelkraut, Cig., Jan.
  6. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
  7. krǫ̑nati, -am, vb. impf. (tudi: pf.) krönen; s trnjem k., mit Dornen krönen.
  8. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
  9. krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. krǫ̑nin, adj. der Krone gehörig, Kron-, Cig., Jan.; kronina pravica, das Regale, Jan.
  11. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  12. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
  13. kronolōgičən, -čna, adj. chronologisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  14. kronologı̑ja, f. die Wissenschaft von der Zeiteintheilung, Zeitrechnung, die Chronologie.
  15. kronomētər, -tra, m. časomer, zelo natančna ura, das Chronometer.
  16. kronovína, f. das Kronland, Cig., Jan., C., nk.
  17. kronovščina, f. = kronsko posestvo, Jan. (H.).
  18. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
  19. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
  20. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  21. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
  22. kropíłce, n. der Sprengwedel, M.
  23. kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
  24. kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
  25. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
  26. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
  27. kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
  28. kropljénje, n. das Besprengen.
  29. krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).
  30. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
  31. 2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
  32. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
  33. kroš, m. das Saubrot (cyclamen), Cig., Medv. (Rok.); menda nap. nam. krož.
  34. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
  35. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
  36. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
  37. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
  38. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
  39. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
  40. krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
  41. krošnjárjenje, n. das Hausieren, DZ., nk.
  42. krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
  43. krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
  44. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
  45. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
  46. krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
  47. krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
  48. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
  49. krotíłən, -łna, adj. bändigend, besänftigend, Z.
  50. krotílọ, n. das Besänftigungsmittel, Cig.
  51. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
  52. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  53. krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
  54. krotkọ̑ta, f. = krotkost, Trub.- C.
  55. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
  56. 1. krǫ́tovati, -ujem, vb. impf. = klatiti: k. sadje, (krotvati) KrGora.
  57. 2. krotováti, -ȗjem, vb. impf. mit "Kröte" schimpfen, Mik.
  58. krotovíca, f. = krotica, der Knoten am Garn, der sich durch Zusammendrehen bildet, Jan., Rib.- Mik.; — k. las, ein Büschel Haare, Bes.; — 2) die Schlinge, Jan., Gor.- Mik.; — 3) die Blutstrieme, Cig.; s palico udrihati oslu krotovice po životu, Jurč.
  59. krotovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.
  60. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
  61. króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).
  62. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
  63. krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
  64. krovjè, n. das Obdach, Cig.
  65. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
  66. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  67. krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
  68. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  69. krǫ́žati, -am, vb. impf. = krožiti, kreisen, Bes., Let.
  70. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  71. krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
  72. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.
  73. krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
  74. krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
  75. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
  76. krožilice, f. pl. ein Sternbild: die Gluckhenne, Z.
  77. krožilički, ** m. pl. das Sternbild der Plejaden, M.
  78. krožı̑təv, -tve, f. das Kreisen, der Kreislauf, Cig., Jan.
  79. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
  80. krǫ̑žka, f. die Kreismuschel, Cig.
  81. krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  82. krožnína, f. der Flächeninhalt des Kreises, Cel. (Geom.).
  83. kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
  84. kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.
  85. krpȃc, adv. imstande, Z.; — prim. it. capace.
  86. krpáč, m. der Flicker; črevljarski k., der Flickschuster, Vrt.
  87. krpáča, f. die Stopfnadel, Jan. (H.).
  88. krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
  89. krpȃłnik, m. der Reutspaten, V.-Cig.
  90. krpanína, f. das Geflicke, Cig.
  91. kŕpanje, n. das Flicken.
  92. krparı̑ja, f. die Flickerei, das Flickwerk.
  93. krpáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Flicken abgeben; — pfuschen, Cig., C.
  94. kŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) flicken; hlače, črevlje k.; streho krpati, das Dach ausbessern, jvzhŠt.; — 2) reißen, aufreißen, Lašče- Erj. (Torb.); — ein Hirtenspiel spielen, bei dem Erde aufgerissen wird, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. kŕpavəc, -vca, m. der Flicker, Mur.; — der Pfuscher, M.
  96. krpčáti, -ȃm, vb. impf. steif machen, stärken, Z.; pogl. krepčati.
  97. kȓpəc, -pca, m. der Schuh ( zaničlj.), Zora.
  98. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
  99. krpẹ̑li, f. pl. 1) die Seitenhölzer des krplje genannten Netzes, Mur.; — 2) die gabelförmige Doppeldeichsel, in die das Vieh gespannt wird, C.
  100. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.

   44.939 45.039 45.139 45.239 45.339 45.439 45.539 45.639 45.739 45.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA