Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.339-45.438)

  1. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  2. 1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
  3. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  4. krmę̑tina, f. das Borstenvieh, Cig.
  5. kȓmež, m. = kermes, Z.
  6. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  7. krmẹževáti, -ȗjem, vb. impf. triefen (o očeh), Guts., Jarn., M.
  8. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
  9. krmẹžljȃvica, f. der Fluss der Augen, Cig.
  10. krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
  11. krmı̑lar, -rja, m. der Steuermann, Jan., nk.
  12. krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
  13. krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
  14. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  15. krmíne, f. pl., Cig., Levst. (Nauk), pogl. karmina.
  16. 1. kŕmiti, -im, vb. impf. 1) füttern; otroka k.; starka mladiče v gnezdu krmi, Št.; — 2) mästen, Cig., Jan.
  17. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
  18. krmı̑vəc, -vca, m. der Fütterer, der Mäster, Cig., Jan.
  19. kŕmljenje, n. die Fütterung, die Mästung, Mur., Cig., Jan.
  20. krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
  21. krmlję́nščak, m. der Stall für Mastschweine, Mur., Št.- Cig.
  22. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
  23. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
  24. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.
  25. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  26. kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
  27. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  28. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  29. kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
  30. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  31. 2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
  32. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
  33. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
  34. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  35. 1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
  36. 2. kŕniti, kȓnem, vb. pf. lenken, richten, Štrek.; wegschieben, Met.
  37. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
  38. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  39. krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
  40. krnjati, -am, vb. impf. verstümmeln, Mur.
  41. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  42. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  43. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  44. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  45. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
  46. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
  47. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
  48. kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.- Mik.
  49. krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo ( n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
  50. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  51. krogláča, f. neka vrsta sliv, kajk.- Valj. (Rad).
  52. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
  53. kroglíti, -ím, vb. impf. runden, Cig., Jan.; — k. se, sich ringeln, Jan.; — rus.
  54. kroglolìk, -líka, adj. kreisförmig, Žnid.
  55. kroglovı̑t, adj. sphaerisch: krogloviti konci palic, DZ.
  56. krogomę́rən, -rna, adj. cyklometrisch, Cig. (T.).
  57. krogomę̑rje, n. = krogomerstvo, Cig.
  58. krogotèk, -tę́ka, m. der Kreislauf, Jan., M.; das Kreislaufen, Telov.
  59. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
  60. krogovı̑t, adj. kreisförmig, Cig. (T.); krogovito se suče kolovrat, Vrt.
  61. króha, f. das Verstreuen der Getreidekörner beim Schnitt, Lašče- Levst. (Rok.).
  62. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
  63. krohljáti, -ȃm, vb. impf. schmeichelnd grunzen, Z.
  64. krohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = grohotati, grunzen, Mur.; — 2) überlaut lachen, Mur.; k. se, Cig., Jan.
  65. krohotàv, -áva, adj. kdor se rad krohota, Cig.
  66. krohótniti, -ǫ́tnem, vb. pf. aufkrächzen, Bes.
  67. kròj, krója, m. der Zuschnitt, der Schnitt, Jarn., Cig., Jan.; die Mode, Cig., Jan., nk.
  68. krója, f. = kroj: po stari kmetski kroji, Jurč.
  69. krojáč, m. der Schneider, der Kleidermacher.
  70. krojačíca, f. die Schneiderin, Jan.
  71. krojáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schneiderhandwerk ausüben, schneidern, Jan.
  72. krojȃčnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  73. krojáški, adj. Schneider-, Jan.
  74. krojȃštvọ, n. das Schneiderhandwerk, Cig., Jan.
  75. krǫ̑jba, f. das Zuschneiden, C.
  76. krójən, -jna, adj. schneidbar, Jan.; krojno blago, Schnittware, DZ.; — trennbar, Jan.
  77. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
  78. krojénje, n. 1) das Spalten, das Trennen; — 2) das Zuschneiden; — 3) die Scheidung: k. zlata, Cig.
  79. krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
  80. krojı̑łnica, f. die Spaltaxt, Cig., Jan.
  81. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
  82. krojı̑təv, -tve, f. die Zertheilung; — die Scheidung ( chem.), Cig., Jan.
  83. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
  84. krojı̑vəc, -vca, m. kdor kroji, der Spalter, Cig., Jan.
  85. kròk, krǫ́ka, m. das Rabengekrächze, Cig., Jan.
  86. krǫ̑kanje, n. das Krächzen, das Gekrächze.
  87. krǫ̑kar, -rja, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax).
  88. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
  89. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  90. krókəlj, -klja, m. = svinja: krokelj kroklja, činkelj činklja, činkelj dolu pade, krokelj ga popade (svinja — želod), Tolm.- Erj. (Torb.).
  91. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
  92. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
  93. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
  94. krǫ̑kva, f. der Dachsparren, Jan.; (krokla, Pohl.); tudi češ.
  95. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
  96. krōm, m. neka kovina, das Chrom, Cig. (T.).
  97. kromātičən, -čna, adj. barven, chromatisch ( phys., mus.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  98. krōmovəc, -vca, m. der Chromeisenstein, Jan. (H.).
  99. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  100. krompírišče, n. 1) njiva, kjer je krompir rastel; — 2) = krompirjevec 1), Štrek., Dol.

   44.839 44.939 45.039 45.139 45.239 45.339 45.439 45.539 45.639 45.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA