Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.301-45.400)

  1. križevíliti, -ı̑lim, vb. impf. kreuzweise gerichtet sein: veje križevilijo = navzkriž rastejo, jvzhŠt.
  2. kríževka, f. eine Art Taubnessel (lamium), C.
  3. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
  4. križič, m. = kržič, kokorik, DSv.
  5. krížički, adv. kreuzweise: križem križički, C.
  6. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
  7. krížiti, -im, vb. impf. kreuzweise stellen: noge k., Telov.
  8. krı̑žka, f. das Fensterkreuz, ogr.- C., Valj. (Rad).
  9. krı̑žljaj, m. gelegtes Backholz, Valj. (Rad); k. narediti v peči, das Backholz legen, Cig.
  10. križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
  11. krı̑žma, f. 1) das geweihte Oel, das Chrisma, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) = botrina, das Taufmahl, C.
  12. krı̑žman, m. die Kreuzblume (polygala sp.), Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  13. krı̑žmati, -am, vb. impf. mit dem Chrisma salben, Mur.
  14. krı̑žnica, f. 1) das Kreuzbein, das heilige Bein, Mur., Cig. (T.); — 2) pl. križnice, das Kreuzgestell, Cig.; — 3) pl. križnice, Kreuzblütler (cruciferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  15. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
  16. križpajək, -jka, m. die Kreuzspinne, Gor.- M., Mik.
  17. kȓkati, -am, vb. impf. einen der Stammsilbe des Wortes ähnlichen Laut von sich geben (von den Bienen, bevor sie schwärmen), Mur.
  18. kŕkav, adj. mit zerzausten Haaren, C.
  19. kŕkavəc, -vca, m. nočni k., der Ziegenmelker (caprimulgus), C.
  20. kŕke, f. pl. die langen Kopfhaare, vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  21. krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
  22. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
  23. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  24. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
  25. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
  26. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  27. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
  28. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
  29. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  30. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
  31. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
  32. krmáča, f. weibliches Mastschwein, Cig.
  33. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
  34. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
  35. krmár, -rja, m. der Steuermann, Cig., Jan., C.; Lel bil naš je krmar, Preš.
  36. krmáriti, -ȃrim, vb. impf. mittelst des Steuerruders lenken, Jan.; krmaril nas je po prekrasni vodni poti, Cv.
  37. kȓməc, -mca, m. 1) der Mäster, Jan.; — 2) das Mastschwein, ogr.- C.
  38. kȓmək, -mka, m. das Mastschwein, kajk.- Valj. (Rad).
  39. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  40. 1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
  41. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  42. krmę̑tina, f. das Borstenvieh, Cig.
  43. kȓmež, m. = kermes, Z.
  44. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  45. krmẹževáti, -ȗjem, vb. impf. triefen (o očeh), Guts., Jarn., M.
  46. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
  47. krmẹžljȃvica, f. der Fluss der Augen, Cig.
  48. krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
  49. krmı̑lar, -rja, m. der Steuermann, Jan., nk.
  50. krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
  51. krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
  52. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  53. krmíne, f. pl., Cig., Levst. (Nauk), pogl. karmina.
  54. 1. kŕmiti, -im, vb. impf. 1) füttern; otroka k.; starka mladiče v gnezdu krmi, Št.; — 2) mästen, Cig., Jan.
  55. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
  56. krmı̑vəc, -vca, m. der Fütterer, der Mäster, Cig., Jan.
  57. kŕmljenje, n. die Fütterung, die Mästung, Mur., Cig., Jan.
  58. krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
  59. krmlję́nščak, m. der Stall für Mastschweine, Mur., Št.- Cig.
  60. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
  61. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
  62. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.
  63. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  64. kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
  65. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  66. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  67. kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
  68. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  69. 2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
  70. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
  71. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
  72. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  73. 1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
  74. 2. kŕniti, kȓnem, vb. pf. lenken, richten, Štrek.; wegschieben, Met.
  75. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
  76. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  77. krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
  78. krnjati, -am, vb. impf. verstümmeln, Mur.
  79. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  80. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  81. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  82. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  83. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
  84. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
  85. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
  86. kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.- Mik.
  87. krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo ( n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
  88. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  89. krogláča, f. neka vrsta sliv, kajk.- Valj. (Rad).
  90. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
  91. kroglíti, -ím, vb. impf. runden, Cig., Jan.; — k. se, sich ringeln, Jan.; — rus.
  92. kroglolìk, -líka, adj. kreisförmig, Žnid.
  93. kroglovı̑t, adj. sphaerisch: krogloviti konci palic, DZ.
  94. krogomę́rən, -rna, adj. cyklometrisch, Cig. (T.).
  95. krogomę̑rje, n. = krogomerstvo, Cig.
  96. krogotèk, -tę́ka, m. der Kreislauf, Jan., M.; das Kreislaufen, Telov.
  97. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
  98. krogovı̑t, adj. kreisförmig, Cig. (T.); krogovito se suče kolovrat, Vrt.
  99. króha, f. das Verstreuen der Getreidekörner beim Schnitt, Lašče- Levst. (Rok.).
  100. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.

   44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA