Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.239-45.338)

  1. krivínavəc, -vca, m. = divja vinska trta (vitis vinifera), Tolm.- Erj. (Torb.).
  2. krivíti, -ím, vb. impf. 1) krümmen, krumm biegen, Cig., Jan.; usta kriviti, Grimassen schneiden, Cig. (T.); — 2) k. koga, česa, jemanden einer Sache beschuldigen, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Zora, vzhŠt., Dol.
  3. krivı̑vəc, -vca, m. 1) der Krümmer, Cig.; — 2) der Beschuldiger, Cig.
  4. krı̑vka, * f. 1) der Thürangelhaken: vrata se na krivkah vrte, Glas.; — 2) die Schuldige, die Thäterin, Cig.
  5. krı̑vkati, -am, vb. impf. schreien: žrjavi krivkajo, Mur.
  6. krivljénje, n. 1) das Krümmen; k. ust, das Grimassenschneiden, Cig.; — 2) das Beschuldigen.
  7. krivlję́nka, f. sablja k., der Krummsäbel, Zora.
  8. krivníca, f. das Querholz, Cig.
  9. krı̑vnja, f. das Verschulden, die Schuld, Cig., Jan., ogr.- Mik., Valj. (Rad), SlN.
  10. krivǫ́glati, -am, vb. impf. = brez dela postopati, pohajati, Krn- Erj. (Torb.).
  11. krivoglèd, -glę́da, adj. schielend, scheel, Jan., Valj. (Rad); — scheelsüchtig, Cig.
  12. krivoglèd, -glę́da, m. der Schielende, V.-Cig., M.
  13. krivoglę̑dəc, -dca, m. der Schielende, Cig., Jan.
  14. krivoglę̑dež, m. der Schielende, Valj. (Rad).
  15. krivoglę̑dka, f. die Schielende, Cig.
  16. krivoklę̑tnik, m. der Meineidige, Cig. (T.); — hs.
  17. krivokljùn, -kljúna, adj. krummschnäblig, Cig., Jan.
  18. krivokljùn, -kljúna, m. der Kreuz- oder Krummschnabel (loxia curvirostra), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  19. krivomę̑jka, f. = postolka, BlKr.
  20. krivonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, säbelbeinig, Cig., Jan.
  21. krivoòk, -ǫ́ka, adj. schieläugig, Cig., Jan.; krivooko človeče, Zv.
  22. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta- Slovan I. 311.
  23. krivoprı̑čnica, f. die ein falsches Zeugnis ablegt, M.
  24. krivoprı̑čnik, m. der ein falsches Zeugnis ablegt, falscher Zeuge, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Navr. (Let.).
  25. krivóta, f. 1) = krivost 1), Cig., Jan., C.; — 2) krivost 2), C.
  26. krivotvǫ̑rje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.
  27. krivovràt, -vráta, adj. krummhalsig, Cig.; krivovrate živali, Zv.
  28. krivovrȃtəc, -tca, m. der Krummhals, Jan.
  29. krivovrátən, -tna, adj. = krivovrat, C.; — scheinheilig, kopfhängerisch, Z.
  30. krivúlja, f. 1) die krumme Linie, die Curve ( math., mech.), Cig. (T.), DZ.; vlak se pomikuje v krivuljah v klanec, Bes.; — 2) der Wiesenkerbel (anthriscus silvestris), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  31. krivȗljar, -rja, m. das Krummlineal, Cig. (T.).
  32. krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.
  33. krīzma, f. = križma, sveto olje, sveto mazilo, Cig.
  34. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
  35. kríž, praep. c. gen. = križem; križ potov, Mik., Levst. (Zb. sp.); križ sveta, SlGor.
  36. križȃda, f. = križišče 3), Kras.
  37. križák, m. 1) der Kreuzritter, Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Mur.; — 3) eine Art Fischnetz, Mur., C.; — 4) eine Art Garbenhaufen, vzhŠt.- C.; prim. križ 4).
  38. križalíšče, n. der Kreuzungspunkt, Cig. (T.), DZ.
  39. krížanik, m. 1) das Crucifix, C., Z.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cv.; — der Kreuzritter, der Kreuzherr, V.-Cig.
  40. krížanje, n. 1) das Kreuzigen, die Kreuzigung; — 2) das Machen des Kreuzzeichens; — 3) die Kreuzung ( zool.), Cig. (T.); — die Durchkreuzung, Cig.; — die Interferenz (des Lichtes, der Wellen), Cig. (T.).
  41. krížanka, f. die gemeine Kreuzblume (polygala vulgaris), Josch.
  42. krı̑žarica, f. die Kreuzschwester (neki red), ZgD.
  43. križàt, -áta, adj. mit einem Kreuze versehen, Cig.; pet križatih, fünf Kreuzthaler, Jurč.; križata kola, Kreuzräder, Notr.
  44. krížati, -am, vb. impf. 1) bekreuzen; mati otroka križa, die Mutter macht das Kreuzzeichen an dem Kinde; — k. se, sich bekreuzen; — 2) durchkreuzen; k. se, sich kreuzen, sich durchkreuzen; poti se križajo, Erj. (Torb.); križala sva se, unsere Wege kreuzten sich, jvzhŠt.; take misli se mi križajo po glavi, Z.; — sich schneiden ( math.), Cig. (T.); — 3) ans Kreuz schlagen, kreuzigen; — 4) k. se s čim, sich mit etwas plagen, martern, Cig.
  45. križátina, f. neka vinska trta, Dol.- Erj. (Torb.).
  46. križȃva, f. der Kreuzweg, Svet. (Rok.).
  47. krížavəc, -vca, m. 1) der Kreuziger, Cig., Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Cig., Jan., M.; svoje plesnive križavce preštevam, LjZv.; križȃvəc, Dol.; — 3) die Kreuzspinne (epeira diadema), Erj. (Ž.).
  48. krížčək, -čka, m. dem. križec; das Kreuzchen.
  49. krížəc, -žca, m. dem. križ; 1) das Kreuzchen; das Verdienstkreuz; k. dobiti; — Marijin k., ein Sternbild, Glas.; — 2) das Wirbelbein, V.-Cig.; — 3) pl. križci, das Kreuz (am Ende des Rückgrates): križci me bolijo, ich habe Kreuzschmerzen; — 4) die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrtojba ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  50. križeglèd, -glę́da, adj. schielend, Svet. (Rok.).
  51. križeglę̑dəc, -dca, m. der Schielende, Dict.- Mik.
  52. krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
  53. krı̑žema, adv. = križem, kreuzweise, Mur., Cig., Jan.; Ne nosi mi križema rok, Greg.
  54. krı̑žemnik, m. das Taufhemdchen, das die Pathen dem Täufling schenken, Mur., Cig., Levst. (Rok.); ("krizamnik", Gor.- Valv. VI. 282.); — prim. bav. chrisam-hemed, Levst. (Rok.).
  55. križemnòg, -nǫ́ga, adj. mit gekreuzten Beinen: križemnoga stoja, Telov.
  56. krížən, -žna, adj. 1) Kreuz-, kreuzförmig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); križni rez, der Kreuzschnitt, Cig.; križno obločje, das Kreuzgewölbe, Cig.; križna cerkev, die Kreuzkirche, Cig.; — po križnih cestah, auf sich kreuzenden Straßen, Ravn.; — 2) Kreuz- (in kirchlicher Beziehung); križna nedelja, der Bittsonntag, Cig.; križni pot = križev pot, der Kreuzweg, Mur., Cig.; — 3) das Rückenkreuz betreffend: križna kost, das Kreuzbein, Cig., Jan., Cig. (T.); križna čutnica, der Kreuznerv, Cig.
  57. krížev, adj. Kreuz- (in kirchlicher Beziehung): k. pot, der Kreuzweg (ein Gottesdienst); križev teden, die Kreuz- oder Bittwoche; o križevem, zur Zeit der Bittage, jvzhŠt.; križev dan, der Kreuztag, die Kreuzerhöhung, Cig.
  58. križeváč, m. 1) = križevača, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Art Fischernetz, Valj. (Rad).
  59. križevàt, -áta, adj. 1) ein Kreuz oder Kreuze enthaltend: križevato kolo, ein unbeschientes Rad mit kreuzweise stehenden starken Speichen, ein Kreuzrad, Dol.- M.; — gitterig, Cig.; — 2) kreuzförmig: k. šiv, die Kreuznaht, Cig.; — križevato (kreuzweise) smo si v rodu, C.
  60. križevátən, -tna, adj. = križevat: križevatno kolo, Notr.- Levst. (Rok.).
  61. križevȃtka, f. die Kohlmeise (parus maior), Cig., Dol.- Z.
  62. kríževəc, -vca, m. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  63. križevíliti, -ı̑lim, vb. impf. kreuzweise gerichtet sein: veje križevilijo = navzkriž rastejo, jvzhŠt.
  64. kríževka, f. eine Art Taubnessel (lamium), C.
  65. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
  66. križič, m. = kržič, kokorik, DSv.
  67. krížički, adv. kreuzweise: križem križički, C.
  68. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
  69. krížiti, -im, vb. impf. kreuzweise stellen: noge k., Telov.
  70. krı̑žka, f. das Fensterkreuz, ogr.- C., Valj. (Rad).
  71. krı̑žljaj, m. gelegtes Backholz, Valj. (Rad); k. narediti v peči, das Backholz legen, Cig.
  72. križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
  73. krı̑žma, f. 1) das geweihte Oel, das Chrisma, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) = botrina, das Taufmahl, C.
  74. krı̑žman, m. die Kreuzblume (polygala sp.), Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  75. krı̑žmati, -am, vb. impf. mit dem Chrisma salben, Mur.
  76. krı̑žnica, f. 1) das Kreuzbein, das heilige Bein, Mur., Cig. (T.); — 2) pl. križnice, das Kreuzgestell, Cig.; — 3) pl. križnice, Kreuzblütler (cruciferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  77. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
  78. križpajək, -jka, m. die Kreuzspinne, Gor.- M., Mik.
  79. kȓkati, -am, vb. impf. einen der Stammsilbe des Wortes ähnlichen Laut von sich geben (von den Bienen, bevor sie schwärmen), Mur.
  80. kŕkav, adj. mit zerzausten Haaren, C.
  81. kŕkavəc, -vca, m. nočni k., der Ziegenmelker (caprimulgus), C.
  82. kŕke, f. pl. die langen Kopfhaare, vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  83. krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
  84. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
  85. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  86. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
  87. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
  88. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  89. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
  90. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
  91. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  92. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
  93. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
  94. krmáča, f. weibliches Mastschwein, Cig.
  95. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
  96. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
  97. krmár, -rja, m. der Steuermann, Cig., Jan., C.; Lel bil naš je krmar, Preš.
  98. krmáriti, -ȃrim, vb. impf. mittelst des Steuerruders lenken, Jan.; krmaril nas je po prekrasni vodni poti, Cv.
  99. kȓməc, -mca, m. 1) der Mäster, Jan.; — 2) das Mastschwein, ogr.- C.
  100. kȓmək, -mka, m. das Mastschwein, kajk.- Valj. (Rad).

   44.739 44.839 44.939 45.039 45.139 45.239 45.339 45.439 45.539 45.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA