Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (45.001-45.100)
-
krę́čniti, krę̑čnem, vb. pf. nerodno stopiti, da v sklepu zaboli, Tolm.- Štrek. (Let.).
-
krẹ̑da, f. die Kreide; na kredo piti, auf Borg trinken, C.; črna k., der Zeichenschiefer, Cig.; rdeča k., der Röthel, Z.; = rusa k., Erj. (Min.).
-
krẹ̑dati, -am, vb. impf. mit Kreide bestreichen, kreiden, Mur., Cig., Jan.
-
krẹ̑dica, f. dem. kreda; der Kreidestift, Cig.
-
kredīt, m. das Vertrauen in Bezug auf Zahlungsfähigkeit, der Credit.
-
kredītnica, f. die Creditanstalt, DZ.
-
krẹ̑dnik, m. der Kreidestift, Jan. (H.).
-
krẹ̑g, m. der Hader, der Zank; bila je z vso družino v kregu, Erj. (Izb. sp.).
-
krẹ̑ganje, n. die Züchtigung mit Worten, das Auszanken; — das Hadern, das Zanken.
-
krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
-
krẹ̑gavəc, -vca, m. der Verweisgeber, Cig., C.; das Zankmaul, Cig.
-
krégəlj, -glja, m. = 1. kreha, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
-
krẹgljìv, -íva, adj. zänkisch, Mur., Cig., Jan., M., Krelj.
-
1. krẹ́ha, f. die Krieche (prunus insititia), Dol.- Erj. (Torb.).
-
2. krę́ha, f. dünnes Eis, BlKr.
-
krę́halọ, n. der in einemfort hustet, krächzt, der Krächzer, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
-
krę́hanje, n. rauhes Husten, das Krächzen.
-
krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
-
krę́havka, f. ženska, katera vedno kreha in kašlja, Z.
-
1. krę́həlj, -hlja, m. das Schwein, M.; v uganki: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jẹ́, Z.
-
2. kréhəlj, -hlja, m. = kreha, die Kriechpflaume, die Krieche (prunus insititia), Cig., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; v krehelj marelico cepiti, Pirc.
-
krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
-
krehljàv, -áva, adj. hüstelnd, kränklich, vzhŠt.
-
krę́hniti, * krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.
-
krehtáti, -ȃm, vb. impf. hüsteln, ogr.- C.; — wie eine Dohle schreien, Cig.
-
kreja, f. das Roheis, BlKr.
-
1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
-
krę́ka, f. der Schwarzspecht, Cig., C.
-
krekèt, -ę́ta, m. das Gekrächze, Valj. (Rad).
-
kreketȃnje, n. das Quaken: k. žab, Levst. (Zb. sp.).
-
kreketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quaken, Cig., Levst. (Zb. sp.).
-
krekič, m. dem. 1. krek; das Häkchen, C.
-
kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
-
krémen, -ę́na, m. 1) der Kieselstein; belkasti k., der Quarz, Cig.; — železnati k., der Eisenkiesel, Erj. (Min.); — 2) die Energie, die Kraft, Z., Mik.; čutim v sebi dovolj kremena, te vrste delo zvršiti, LjZv.
-
kremenàt, -áta, adj. kieselhältig, Cig.
-
kremę̑nčev, adj. Kiesel-: kremenčeva voda, das Kieselwasser, Jes.; kremenčeva kislina, die Kieselsäure, Cig. (T.).
-
kremę̑nčevica, f. das Kieselwasser, Cig. (T.), Jes.
-
kremę̑nəc, -nca, m. der Kiesel (silicium), Cig. (T.), C.; skrilavi k., der Kieselschiefer, Erj. (Min.).
-
kremeníca, f. die Kieselerde, Mur., Cig., Jan., C.; = kremenasta prst, Vod. (Izb. sp.); der Kieselschotterboden, C.
-
kremeník, m. 1) der Steinkies, Cig., Jan.; — 2) der Kieselbruch, Z.
-
kremenína, f. 1) die Kieselerde, der Kiesboden, Cig., C.; — 2) der Kiesstoff, C.
-
kremenı̑t, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.- Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
-
kremenják, m. der Quarz, der Quarzfels, Erj. (Min.).
-
kremę̑nje, n. coll. Kieselgestein, Cig., DZ.; Quarz, C.
-
kremę̑nji, adj. = kremenov: kremenji pesek, Cig.; ( nam. kremenni).
-
kremę́nov, adj. Kiesel-, Cig., Jan.; kremenova gruča, der Kieselklumpen, Cig.
-
kremę́novəc, -vca, m. der Kieselstein, Jan.
-
kremík, m. der Kiesel (kot prvina), Erj. (Som.).
-
krempáti, -ȃm, vb. impf. = krampati, praskati, Polj.
-
krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
-
krę́mpiti, -im, vb. impf. = kraspati, kratzen, Savinska dol.
-
krę́mpljič, m. dem. krempelj; 1) kleine Kralle; — 2) pl. krempljiči, das Geißblatt (lonicera), C.
-
krę́mpniti, krę̑mpnem, vb. pf. = prasniti, Polj.
-
kremȗc, m. das Knoblauchkraut (alliaria), Jarn., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
-
krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
-
krę́mženje, n. das Verziehen des Gesichtes beim Weinen.
-
krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
-
krengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rasseln, Fr.- C.
-
krenílica, f. der Steinbrech (saxifraga), Medv. (Rok.); zrnata k., das Keilkraut (saxifraga granulata), Cig.
-
1. kréniti, krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.- M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.- M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
-
2. krẹ́niti, krẹ́nem, vb. pf. infolge der Kälte erstarren, C.
-
kreozōt, m. neka oljnata tekočina, das Kreosot, Cig. (T.).
-
krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
-
1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
-
2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
-
krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
-
krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
-
krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
-
1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
-
krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
-
krẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Mur., Cig., Jan., nk.
-
krẹpčȃnje, n. das Stärken, die Labung.
-
krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
-
krẹpčȃva, f. die Stärkung, die Labung, Cig., C.
-
krẹpčíca, f. die Stärkung, C.
-
krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
-
krepéł, m. 1) = krepel f., Mur., Cig., Jan.; ptice se s krepelom ne lovijo, Npreg.- C.; — 2) krepeli, die Pflugnarbe, Dol.
-
krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
-
krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
-
krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).
-
1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
-
2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
-
krepélovje, n. das Knüttelholz, das Prügelwerk, C., Z.
-
krẹpę̑n, adj. erstarrt, steif ( z. B. vor Kälte), Mur., C.
-
krẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Z.; — 2) die Federn sträuben (o perotnini), C.; — 3) = hrepeneti, C.
-
krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
-
krẹpílọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Cig., Jan., C.
-
krẹpíti, -ím, vb. impf. kräftigen, stärken, laben, Mur., Cig., Jan., nk.
-
krẹpkóba, f. = krepkost, Jan.
-
krẹpkǫ̑ča, f. = krepkost, C., Navr. (Let.).
-
krepkodùh, -dúha, adj. starken Geistes, energisch: krepkoduha pisateljica, Levst. (Zb. sp.).
-
krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
-
krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
-
krẹpkóta, f. = krepkost, Jan.; Gospod, ti si moja moč in krepkota, Dalm.
-
krepkovǫ̑ljən, -ljna, adj. energisch, Cig. (T.).
-
kreplję́ti, -ím, vb. impf. sich erholen (o žitu), Svet. (Rok.).
-
krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
-
1. krẹ́pniti, krẹ̑pnem, vb. pf. = 2. kreniti, erstarren, C.
-
krę́ša, f. die Kresse; travniška k., das Wiesenschaumkraut (cardamine pratensis), vodna k., die Brunnenkresse (nasturtium officinale), Tuš. (R.); kapucinska k., die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Tuš. (B.); — iz nem.
-
krẹ̑ščək, -čka, m. dem. kresec.
44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani