Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (45.001-45.100)

  1. krę́čniti, krę̑čnem, vb. pf. nerodno stopiti, da v sklepu zaboli, Tolm.- Štrek. (Let.).
  2. krẹ̑da, f. die Kreide; na kredo piti, auf Borg trinken, C.; črna k., der Zeichenschiefer, Cig.; rdeča k., der Röthel, Z.; = rusa k., Erj. (Min.).
  3. krẹ̑dati, -am, vb. impf. mit Kreide bestreichen, kreiden, Mur., Cig., Jan.
  4. krẹ̑dica, f. dem. kreda; der Kreidestift, Cig.
  5. kredīt, m. das Vertrauen in Bezug auf Zahlungsfähigkeit, der Credit.
  6. kredītnica, f. die Creditanstalt, DZ.
  7. krẹ̑dnik, m. der Kreidestift, Jan. (H.).
  8. krẹ̑g, m. der Hader, der Zank; bila je z vso družino v kregu, Erj. (Izb. sp.).
  9. krẹ̑ganje, n. die Züchtigung mit Worten, das Auszanken; — das Hadern, das Zanken.
  10. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
  11. krẹ̑gavəc, -vca, m. der Verweisgeber, Cig., C.; das Zankmaul, Cig.
  12. krégəlj, -glja, m. = 1. kreha, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  13. krẹgljìv, -íva, adj. zänkisch, Mur., Cig., Jan., M., Krelj.
  14. 1. krẹ́ha, f. die Krieche (prunus insititia), Dol.- Erj. (Torb.).
  15. 2. krę́ha, f. dünnes Eis, BlKr.
  16. krę́halọ, n. der in einemfort hustet, krächzt, der Krächzer, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  17. krę́hanje, n. rauhes Husten, das Krächzen.
  18. krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
  19. krę́havka, f. ženska, katera vedno kreha in kašlja, Z.
  20. 1. krę́həlj, -hlja, m. das Schwein, M.; v uganki: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jẹ́, Z.
  21. 2. kréhəlj, -hlja, m. = kreha, die Kriechpflaume, die Krieche (prunus insititia), Cig., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; v krehelj marelico cepiti, Pirc.
  22. krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
  23. krehljàv, -áva, adj. hüstelnd, kränklich, vzhŠt.
  24. krę́hniti, * krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.
  25. krehtáti, -ȃm, vb. impf. hüsteln, ogr.- C.; — wie eine Dohle schreien, Cig.
  26. kreja, f. das Roheis, BlKr.
  27. 1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
  28. krę́ka, f. der Schwarzspecht, Cig., C.
  29. krekèt, -ę́ta, m. das Gekrächze, Valj. (Rad).
  30. kreketȃnje, n. das Quaken: k. žab, Levst. (Zb. sp.).
  31. kreketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quaken, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  32. krekič, m. dem. 1. krek; das Häkchen, C.
  33. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
  34. krémen, -ę́na, m. 1) der Kieselstein; belkasti k., der Quarz, Cig.; — železnati k., der Eisenkiesel, Erj. (Min.); — 2) die Energie, die Kraft, Z., Mik.; čutim v sebi dovolj kremena, te vrste delo zvršiti, LjZv.
  35. kremenàt, -áta, adj. kieselhältig, Cig.
  36. kremę̑nčev, adj. Kiesel-: kremenčeva voda, das Kieselwasser, Jes.; kremenčeva kislina, die Kieselsäure, Cig. (T.).
  37. kremę̑nčevica, f. das Kieselwasser, Cig. (T.), Jes.
  38. kremę̑nəc, -nca, m. der Kiesel (silicium), Cig. (T.), C.; skrilavi k., der Kieselschiefer, Erj. (Min.).
  39. kremeníca, f. die Kieselerde, Mur., Cig., Jan., C.; = kremenasta prst, Vod. (Izb. sp.); der Kieselschotterboden, C.
  40. kremeník, m. 1) der Steinkies, Cig., Jan.; — 2) der Kieselbruch, Z.
  41. kremenína, f. 1) die Kieselerde, der Kiesboden, Cig., C.; — 2) der Kiesstoff, C.
  42. kremenı̑t, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.- Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
  43. kremenják, m. der Quarz, der Quarzfels, Erj. (Min.).
  44. kremę̑nje, n. coll. Kieselgestein, Cig., DZ.; Quarz, C.
  45. kremę̑nji, adj. = kremenov: kremenji pesek, Cig.; ( nam. kremenni).
  46. kremę́nov, adj. Kiesel-, Cig., Jan.; kremenova gruča, der Kieselklumpen, Cig.
  47. kremę́novəc, -vca, m. der Kieselstein, Jan.
  48. kremík, m. der Kiesel (kot prvina), Erj. (Som.).
  49. krempáti, -ȃm, vb. impf. = krampati, praskati, Polj.
  50. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
  51. krę́mpiti, -im, vb. impf. = kraspati, kratzen, Savinska dol.
  52. krę́mpljič, m. dem. krempelj; 1) kleine Kralle; — 2) pl. krempljiči, das Geißblatt (lonicera), C.
  53. krę́mpniti, krę̑mpnem, vb. pf. = prasniti, Polj.
  54. kremȗc, m. das Knoblauchkraut (alliaria), Jarn., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  55. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
  56. krę́mženje, n. das Verziehen des Gesichtes beim Weinen.
  57. krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
  58. krengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rasseln, Fr.- C.
  59. krenílica, f. der Steinbrech (saxifraga), Medv. (Rok.); zrnata k., das Keilkraut (saxifraga granulata), Cig.
  60. 1. kréniti, krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.- M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.- M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
  61. 2. krẹ́niti, krẹ́nem, vb. pf. infolge der Kälte erstarren, C.
  62. kreozōt, m. neka oljnata tekočina, das Kreosot, Cig. (T.).
  63. krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
  64. 1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
  65. 2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  66. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
  67. krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
  68. krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
  69. 1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
  70. krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
  71. krẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Mur., Cig., Jan., nk.
  72. krẹpčȃnje, n. das Stärken, die Labung.
  73. krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
  74. krẹpčȃva, f. die Stärkung, die Labung, Cig., C.
  75. krẹpčíca, f. die Stärkung, C.
  76. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
  77. krepéł, m. 1) = krepel f., Mur., Cig., Jan.; ptice se s krepelom ne lovijo, Npreg.- C.; — 2) krepeli, die Pflugnarbe, Dol.
  78. krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
  79. krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
  80. krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).
  81. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
  82. 2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
  83. krepélovje, n. das Knüttelholz, das Prügelwerk, C., Z.
  84. krẹpę̑n, adj. erstarrt, steif ( z. B. vor Kälte), Mur., C.
  85. krẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Z.; — 2) die Federn sträuben (o perotnini), C.; — 3) = hrepeneti, C.
  86. krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
  87. krẹpílọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Cig., Jan., C.
  88. krẹpíti, -ím, vb. impf. kräftigen, stärken, laben, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. krẹpkóba, f. = krepkost, Jan.
  90. krẹpkǫ̑ča, f. = krepkost, C., Navr. (Let.).
  91. krepkodùh, -dúha, adj. starken Geistes, energisch: krepkoduha pisateljica, Levst. (Zb. sp.).
  92. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
  93. krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
  94. krẹpkóta, f. = krepkost, Jan.; Gospod, ti si moja moč in krepkota, Dalm.
  95. krepkovǫ̑ljən, -ljna, adj. energisch, Cig. (T.).
  96. kreplję́ti, -ím, vb. impf. sich erholen (o žitu), Svet. (Rok.).
  97. krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
  98. 1. krẹ́pniti, krẹ̑pnem, vb. pf. = 2. kreniti, erstarren, C.
  99. krę́ša, f. die Kresse; travniška k., das Wiesenschaumkraut (cardamine pratensis), vodna k., die Brunnenkresse (nasturtium officinale), Tuš. (R.); kapucinska k., die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Tuš. (B.); — iz nem.
  100. krẹ̑ščək, -čka, m. dem. kresec.

   44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA