Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.539-44.638)

  1. košı̑čək, -čka, m. das Körbchen, Cig.
  2. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  3. košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  4. košnják, m. der Matrose, der seinen Platz auf dem Mars hat, der Marsgast, Cig. (T.), DZ.
  5. košp, m. = košpa, Tolm.- Kres.
  6. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
  7. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  8. kòšt, kóšta, m. = kašta, kašča, die Getreidekammer, Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.), Savinska dol.; polhno žita v koštu je, Npes.-Schein.
  9. kǫ̑šta, f. = hrana, die Kost; — iz nem.
  10. koštáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, stati (kosten); — iz nem.
  11. kǫ̑štinge, f. pl. Unkosten, Mik.; — iz nem.; pogl. troški.
  12. koštrav, adj. = kuštrav, Mur., Mik., SlGor.
  13. koštríka, f. der Mäusedorn (ruscus), C., Medv. (Rok.).
  14. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
  15. koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
  16. koštrȗnovina, f. das Hammelfell, Cig., Jan.; — das Hammelfleisch, Cig.
  17. 1. košúlja, f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.
  18. 2. košúlja, f. = srajca, Jan., Mik., Zora, Jurč., BlKr.
  19. košúljica, f. dem. 1. košulja; — die Kronenspelze, der Kelch der Gräser, Cig.
  20. košúta, f. 1) die Hirschkuh; severna k., die Rennthierkuh, Cig., Jan.; — 2) Name einer hirschfarbenen Kuh, Cig.; "govedje ime", Tolm.- Erj. (Torb.).
  21. košȗtje, n. = rušje, die Zwergkiefer (pinus pumilio), Cig., Tuš. (R.), C.
  22. košȗtnik, m. 1) der Hirsch in der Brunstzeit, Mur., Cig.; — 2) der Bergenzian (gentiana lutea), Cig., Tuš., na Čavnu, pod Kaninom- Erj. (Torb.).
  23. košutnják, m. der Hirschpark, der Hirschzwinger, Cig., C., Vrt.
  24. 1. kǫ́t, m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.- M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel ( math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
  25. kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti ( prim. kakti), Mik.
  26. kōta, f. = volk, der geschmolzene Eisenklumpen im Hochofen, Gor., Vod. (Pes.); — prim. it. cotta, kar se enkrat žge ( n. pr. apna).
  27. kotáč, m. 1) das Rad, Habd.- Mik., Cig., C., vzhŠt.; kola na dva kotača, zweirädriger Karren, Zora; — 2) die Schlittenkufe, der Schlittenlauf: sani po kotačih drče, C.; — 3) das Halbrad der Wiege: po kotačih zibel teče, BlKr.
  28. kotáča, f. durch Querhölzer verbundene Bäume, um darauf Lasten zu wälzen, die Schrotleiter, C.
  29. kotáčək, -čka, m. dem. kotač, das Rädchen, Valj. (Rad).
  30. kotáčiti, -ȃčim, vb. impf. Unterschleif geben, Ip.- Erj. (Torb.).
  31. kotȃčka, f. 1) die Schiebtruhe, C.; — 2) die Winkelschlange (ilysia scytale), Erj. (Z.).
  32. kotalícati, -am, vb. impf. wälzen, Jan.; vehtro babo k., Tržič- Levst. ( LjZv. I. 345.), Pjk. (Črt. 2.).
  33. kotánəc, -nca, m. 1) die Spirale: kača se zvije v kotanec, Dol.; — 2) iz slame spleten kolut, ob katerem se noge smicajo, Dol.
  34. kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.- LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.
  35. kotȃnje, n. das Wälzen, das Rollen, Mur., Cig.
  36. kotánjica, f. dem. kotanja, das Grübchen, Jan.; das Wangengrübchen, Cig.; kotanjice na obrazu, C.; srčna k., die Herzgrube, C.
  37. 1. kǫ̑tar, -rja, m. der Auszügler, Svet. (Rok.).
  38. 2. kotár, -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.
  39. kǫ̑tarka, f. die Auszüglerin, Jan. (H.).
  40. kotáti, -ȃm, vb. impf. rollen, kollern machen, wälzen, Mur., Cig., Jan.; Zdaj podseke kotam, Danj. (Posv. p.); sobota pogače vkup kota, Pjk. (Črt.); — k. se, sich wälzen, rollen, kollern, Cig., Jan., Cig. (T.); Svinja se v blatu kota, Danj. (Posv. p.); kjer se volk kota, tam dlako pusti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — k. se s kom, sich balgen, ringen, Jan., Kres; vola se kotata = se bodeta, vzhŠt.; — tudi: kótati, Mur.
  41. kǫ̑tčək, -čka, m. dem. kotec, das Winkelchen.
  42. 1. kǫ́təc, -tca, m. 1) dem. kot; das Winkelchen, Jarn., Valj. (Rad); — 2) der Stockzahn, Mur.
  43. 2. kótəc, -tca, m. 1) eine Abtheilung im Stalle ( z. B. für Kälber), C.; — 2) der Schweinestall, Jarn., Jan., C., ogr.- Mik., Bolc, Klanec v Istri- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkäfig, C., BlKr.; — der Vogelkäfig, nad Mariborom- C.; — 4) die Rübengrube, C.; — 5) der Presskuchen, jvzhŠt.; ( prim. koš); — prim. stsl. kotьcь, cella, stvn. chuti, Mik. (Et.).
  44. kǫ́tək, -tka, m. 1) dem. kot; das Winkelchen, Valj. (Rad); — 2) der Stockzahn, Mur.
  45. kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.- Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).
  46. kǫ́tən, -tna, adj. Winkel-: kotna daljina, die Winkeldistanz, Cig. (T.); kotni zob, der Backenzahn, Cig. (T.); razdrobi kotne zobe mladim oroslanom, ogr.- Valj. (Rad).
  47. kǫ́tər, -tra, m. = boter, Guts., Mur., Kor.- C.
  48. kotešnik, m., Guts., Jarn., Mur.; pogl. kotečnik, kočnik.
  49. kòti, conj. = kot, C., Levst. (Sl. Spr.).
  50. kotìč, -íča, m. dem. kot, das Winkelchen.
  51. kotı̑čək, -čka, m. dem. kotič; das Winkelchen; solzni k., der Thränenwinkel, Cig.
  52. kotiljōn, m. neki ples, der Cotillon, Cig.
  53. kotínati, -am, vb. impf. Verstecken spielen, Jan. (H.).
  54. kotíšče, n. der Winkel, entlegener Ort, Bes.
  55. kotíti, -ím, vb. impf. Junge werfen, Mur., Cig., Mik.; mačke, psice kotijo, Trst. (Let.); brüten, Mur., Cig., M., Cv.; — kótiti, Mur.
  56. kotiv, m. = hotiv, fotiv, der Bastard, SlGor.
  57. kótla, f. eine mit einem hohlen Baume eingefasste Wasserquelle, ein Wasserkessel (als Brunnen), Cig.; — die durch herabschießendes Wasser gemachte Grube, V.-Cig.; die Lache, Nov.- C.; — žaba rodi se v domači kotli, Nov.; — = vdrtina, Dol.- LjZv.
  58. kotlák, m. eine Art Zwergobstbaum, C.
  59. kotlánja, f. = kotlina, eine Vertiefung im Erdboden, Cig.; das Kesselthal, Let.; die Bergschlucht, C.
  60. kotlár, -rja, m. der Kesselschmied, der Kupferschmied, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); kotlar dela posodo iz medi ali kotlovine, Ravn. (Abc.); der Kesselflicker, V.-Cig., C.
  61. kotlaríca, f. die Kupferschmiedin, Mur., Cig.
  62. kotlárič, m. der Kesselflicker, Cig.
  63. kotláriti, -ȃrim, vb. impf. das Kupferschmiedhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  64. kotlárščak, m. = kotlarič, der Kesselflicker, (-šček), Jan.
  65. kotlę̑n, ** adj. Kessel-: kotlene saje, der Kesselruß, Cig.
  66. kotlenína, f. das Kupfergeschirr, die Kupferware, Mur., C.
  67. kotlę́nka, f. der Kesselofen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  68. kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih- Erj. (Torb.).
  69. kotlı̑čar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig.
  70. kotlı̑čək, -čka, m. dem. kotlič; kleiner Kessel, M.
  71. kotlı̑čkar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig., Dol.
  72. kotlína, f. eine kesselförmige Vertiefung im Erdboden, das Kesselthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; das Becken ( geogr.), Cig. (T.); jezerska k., das Seebecken, Cig. (T.).
  73. kotlíšče, n. der Kesselherd, Cig., DZ.; der Kesselraum, Levst. (Pril.).
  74. kotlíti, -ím, vb. impf. Grübchen um ein Bäumchen oder einen Weinstock machen ( z. B. um ihn zu düngen), Mur., Cig., vzhŠt.
  75. kotlokr̀p, -kŕpa, m. der Kesselflicker, Jan. (H.).
  76. kótlovəc, -vca, m. der Kesselstein, C.
  77. kotlovína, f. das Kesselerz, das Kupfer, Habd., Mur., Cig., Jan., Štrek., nk.
  78. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  79. kotlovníca, f. die Kesselstube, DZ.
  80. kǫ̑tnica, f. 1) der Grimmdarm (colon), V.-Cig., vzhŠt., C.; — 2) das Winkelmaß, C.
  81. kǫ̑tnik, m. 1) kdor se po kotih potika, Bes.; — 2) der Stockzahn, der Backenzahn, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; — 3) das Winkelmaß, Cig.; kotnik ali oglomer, Cv.
  82. kotnják, m. = kotnik, kočnik, der Stockzahn, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt.
  83. kotomèr, -mę́ra, m. der Winkelmesser, das Goniometer, Cig., Jan., Cig. (T.); der Transporteur, Cel. (Geom.).
  84. kotomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.).
  85. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  86. kotozòr, -zóra, m. der Winkelspiegel, das Spiegelwinkelrohr, h. t.- Cig. (T.).
  87. kotrcati, -am, vb. impf. sich fortwälzen: list po svetu kotrca, Bes.; — stolpernd gehen, C.
  88. kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.- C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
  89. kotrížən, -žna, adj. gliederig, Mur., Trst. (Let.).
  90. kotrı̑žnik, m. langbeiniger, magerer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  91. kotrljàn, -ána, m. die Mannstreu (eryngium), Z.
  92. kotúr, m. runde Scheibe, Cig.; — das Rad, C.; — hs.
  93. koturáš, m. die Rollassel (armadillo), Erj. (Z.).
  94. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  95. kotvár, -rja, m. der Ankerschmied, ogr.- C.
  96. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  97. kǫ̑tvica, f. dem. kotva, kleiner Anker, Zora, Sen. (Fiz.).
  98. kǫ̑v, m. die Schmiedarbeit, Mur.; Tubalkajn, sin Adamov Je že znal železni kov, Danj.- Valj. (Rad); — das Gepräge, Cig., Jan., Cig. (T.); Ta zlat je kova znanega, Npes.- Mik.; mož starega kova, ein Mann von altem Schrot und Korn, Cig.
  99. kǫ̑v, -ı̑, f. 1) das Beschläge, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Hufeisen, Rib.- Mik.; Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-K.
  100. kọ́v, adj. = kakov, kakšen, Cig., ogr., Poh.- C., Rib.- Levst. (M.), jvzhŠt.

   44.039 44.139 44.239 44.339 44.439 44.539 44.639 44.739 44.839 44.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA