Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.439-44.538)

korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. korež.
kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
kóričən, -čna, adj. Zimmt-: korična kislina, die Zimmtsäure, Cig. (T.).
korifēj, m. vodja dramatičnega kora, der Koryphaeus, Cig. (T.); korifeji, kolovodje, Führer, Tonangeber, Koryphäen.
korijāmb, m. der Choriambus (verzna stopa ‐_˘_˘‐), Cig.
korína, f. 1) die Blume, ogr.- C.; der Blumenstrauß, ogr.- C.; — 2) der Dosten (origanum vulgare), C.
korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
korı̑tnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.
korı̑tnjak, m. eine Art Steinbier: das Trogbier, Kor.; der Steinbierausbruch, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.
korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.- C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde ( geogr.), Jes., Cig. (T.).
korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
korı̑zma, f. die 40tägige Fastenzeit, C., Mik.; — prim. it. quaresima.
korjāndər, -dra, m. der Koriander (coriandrum sativum), Cig.
kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
kormániti, -ȃnim, vb. impf. das Steuerruder führen, steuern, Mur., Cig., Jan.; ladijo k., Cig.
kormānuš, m. = krmar, der Steuermann, Mur., Poh., (-oš, C.); — prim. korman.
kornı̑mšica, f. die Pimpinelle (poterium sanguisorba), Cig., Medv. (Rok.), Nov.; — morda nam. krvonimščica, Z. (?)
kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
kornjȃčin, adj. von der Schildkröte: k. črep, die Schildkrötenschale, Cig. (T.).
korobáčiti, -ȃčim, vb. impf. s korobačem pretepati, karbatschen, Cig., Jan.
korǫ́cəlj, -clja, m. die Schafgarbe, Z., Medv. (Rok.); pogl. koroncelj.
koromáč, m. = komorač, der Fenchel (foeniculum), Alas., Dict., Štrek.
koromáčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Štrek.
koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
korǫ́ncəlj, -clja, m. = korocelj, die Schafgarbe, vzhŠt.- C., Gor.
korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
korporácija, f. die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.).
korporāl, m. desetnik, der Corporal.
korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
košatı̑ja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.- Valj. (Rad).
košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).
kǫ́ščək, -čka, m. = kosček.
koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
koščìč, -íča, m. = krhelj, nav. pl. koščíči, Dürrobst, Ročinj- Erj. (Torb.).
koščı̑čar, -rja, m. rilčkar k., der Steinobst-Rüsselkäfer (curculio pruni), Nov.
koščı̑čevje, n. der Hartriegel (ligustrum vulgare), Dol.- Erj. (Torb.).
koščı̑čje, n. coll. 1) = koščice, Obststeine, Jarn. (Sadj.); — 2) = koščičevje, Dol.- Erj. (Torb.).
koščı̑čnat, adj. = koščičast 2), Jan. (H.).
koščı̑čnica, f. koščičnice, Steinfrüchtler (drupaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.- Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.
kóšəlj, -šlja, m. 1) die nicht einen Krautkopf bildende Kohlpflanze, C.; — 2) der Moosbusch, C.; — 3) der Halskamm des Pferdes, BlKr.- M.
košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
košénje, n. das Mähen.
košeplèt, -plę́ta, m. der Korbflechter, DSv.
koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
košìč, -íča, m. dem. koš; — die Korbmuschel, Cig.

43.939 44.039 44.139 44.239 44.339 44.439 44.539 44.639 44.739 44.839

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA