Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.401-44.500)

  1. kore, -eta, m. = kurent, Solkan ( Goriš.)- Navr. (Let.).
  2. kórəc, -rca, m. 1) iz skorje napravljena posoda, Savinska dol.; das Schöpfgefäß, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek., Ravn., Notr.; — en korec mrzle vode, Dalm.; — der Scheffel (ein Getreidemaß), Mur., Cig., Mik.; = gegupfter Metzen, SlGor.; — 2) der Hohlziegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., Kras, Goriš.- Erj. (Torb.); s korci krita hiša, Zv.; — 3) die Hohlschaufel, Cig.; — 4) die Wasserradzelle, Jan. (H.); mlinsko kolo na korce, ein Mühlrad mit Zellen, ein Schöpfrad, Z., Dol., jvzhŠt.
  3. kored, adj. indecl. ebenbürtig, V.-Cig.; — k. biti, ein schönes Paar ausmachen ( z. B. von Pferden), V.-Cig.
  4. koredica, f. = red, der Grasschwaden (beim Mähen), Rez.- C.
  5. korēj, m. der Choreus (verzna stopa) = trohej (‐˘), Cig.
  6. korelatīvən, -vna, adj. soodnosen, correlativ, Cig. (T.).
  7. korẹ̑lək, -lka, m. die Maske, Cig. (T.); — stsl.
  8. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. *; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
  9. korę̑nar, -rja, m. der Wurzelsammler, der Wurzelmann, Guts., Cig.
  10. korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
  11. korę̑nəc, -nca, m. dem. koren; 1) das Wurzelchen, Mur., Dalm., Valj. (Rad); — 2) der Ingwer, vzhŠt.- C.; — sladki k., = sladki koren, die Süßwurz, C.
  12. korenẹ́ti, -ím, vb. impf. (in etwas) wurzeln, Cig. (T.).
  13. koreníčica, f. dem. korenika; das Wurzelchen, Cig., M.
  14. koreníčiti, -ı̑čim, vb. impf. wurzeln, seine Wurzel haben, Z., Raič ( Let.).
  15. koreníka, f. die Wurzel; der Wurzelstock ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Cig., Jan.
  16. koreníkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumrumpfes, C.
  17. korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel ( gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  18. korenı̑nar, -rja, m. der Wurzelsammler, der Wurzelmann, Guts., Cig., Jan.
  19. korenínica, f. dem. korenina; 1) das Wurzelchen; — 2) sladka k., gemeiner Tüpfelfarn oder das Engelsüß (polypodium vulgare).
  20. korenı̑nje, n. das Wurzelwerk.
  21. korenínovəc, -vca, m. deblo pri koreninah, Savinska dol.
  22. koreníšče, n. 1) die Wurzelstelle, C.; — 2) = korenjišče, Cig.
  23. korenı̑t, adj. 1) wurzelhaft; k. soglasnik, wurzelhafter Consonant, h. t.- Cig. (T.); — korenita količina, die Wurzelgröße, die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.); — 2) radical, tüchtig, gründlich, Cig., Jan., nk.; k. junak, Zora; korenito naučiti se česa, SlN.; korenite izpremembe, Str.
  24. korenjáča, f. nav. pl. korenjače, die unteren Theile (Wurzeltheile) des Flachses, des Getreides u. dgl., C.
  25. korenják, m. 1) ein kräftiger, starker Mann; — ein tüchtiger Mann; — 2) = domač človek, n. pr. rojen v vasi, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  26. korenjákinja, f. starkes, kräftiges Frauenzimmer, Mur., Cig.
  27. korenjáški, adj. rüstig, kräftig; — tüchtig.
  28. korenjȃštvọ, n. die Rüstigkeit, die Mannhaftigkeit; — die Tüchtigkeit; der Heldenmuth, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.- jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.- Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
  30. korę̑njev, adj. Möhren-: korenjevo seme; tudi: korenję́vo s., Levst. (Zb. sp.).
  31. korenję̑včar, -rja, m. mož, ki skupuje korenjevo seme, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  32. korę̑njevica, f. das Möhrenkräutig, C., Z.
  33. korę̑njevka, f. = korenjevica, Slom.- C.
  34. korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.- Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.
  35. korę̑nka, f. das Wurzelwort, Jan. (H.).
  36. kọ̑rent, m. = kurent, Navr. (Let.), Levst. ( LjZv. I. 346.).
  37. kǫ́reš, m. der Fortstecknagel am Pfluge, der Stößel, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.; (korež) Cig.; — pogl. korež.
  38. kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.
  39. korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. korež.
  40. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
  41. kóričən, -čna, adj. Zimmt-: korična kislina, die Zimmtsäure, Cig. (T.).
  42. korifēj, m. vodja dramatičnega kora, der Koryphaeus, Cig. (T.); korifeji, kolovodje, Führer, Tonangeber, Koryphäen.
  43. korijāmb, m. der Choriambus (verzna stopa ‐˘˘‐), Cig.
  44. korína, f. 1) die Blume, ogr.- C.; der Blumenstrauß, ogr.- C.; — 2) der Dosten (origanum vulgare), C.
  45. korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
  46. koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
  47. korı̑tnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.
  48. korı̑tnjak, m. eine Art Steinbier: das Trogbier, Kor.; der Steinbierausbruch, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.
  49. korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.- C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde ( geogr.), Jes., Cig. (T.).
  50. korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
  51. korı̑zma, f. die 40tägige Fastenzeit, C., Mik.; — prim. it. quaresima.
  52. korjāndər, -dra, m. der Koriander (coriandrum sativum), Cig.
  53. kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
  54. kormániti, -ȃnim, vb. impf. das Steuerruder führen, steuern, Mur., Cig., Jan.; ladijo k., Cig.
  55. kormānuš, m. = krmar, der Steuermann, Mur., Poh., (-oš, C.); — prim. korman.
  56. kornı̑mšica, f. die Pimpinelle (poterium sanguisorba), Cig., Medv. (Rok.), Nov.; — morda nam. krvonimščica, Z. (?)
  57. kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
  58. kornjȃčin, adj. von der Schildkröte: k. črep, die Schildkrötenschale, Cig. (T.).
  59. korobáčiti, -ȃčim, vb. impf. s korobačem pretepati, karbatschen, Cig., Jan.
  60. korǫ́cəlj, -clja, m. die Schafgarbe, Z., Medv. (Rok.); pogl. koroncelj.
  61. koromáč, m. = komorač, der Fenchel (foeniculum), Alas., Dict., Štrek.
  62. koromáčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Štrek.
  63. koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
  64. korǫ́ncəlj, -clja, m. = korocelj, die Schafgarbe, vzhŠt.- C., Gor.
  65. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  66. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  67. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
  68. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  69. kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
  70. korporácija, f. die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.).
  71. korporāl, m. desetnik, der Corporal.
  72. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  73. korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
  74. korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
  75. korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
  76. korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  77. korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
  78. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  79. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
  80. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  81. korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
  82. koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
  83. korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
  84. korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
  85. korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
  86. koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
  87. korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
  88. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
  89. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
  90. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
  91. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
  92. košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  93. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
  94. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
  95. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  96. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
  97. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
  98. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
  99. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
  100. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).

   43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA