Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.339-44.438)

  1. kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.- Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.
  2. kopŕcati, -am, vb. impf. schleppend treten, hinken, C.
  3. kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
  4. kopríca, f. in der Mühle das auf den Boxnagel passende Eisen im Laufsteine, Cig., Dol., Št.
  5. kóprič, m. = koprc 1), Alas.
  6. kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  7. koprı̑var, -rja, m. der Nesselspanner, Cig.; mali k., der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa urticae), veliki k., der große Fuchs (vanessa polychloros), Erj. (Ž.).
  8. koprı̑varica, f. muha k., die Nesselfliege, Cig.
  9. koprı̑vəc, -vca, m. der Zürgelbaum (celtis australis), Z.
  10. koprívica, f. dem. kopriva; 1) kleine Brennessel; — 2) brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  11. koprívina, f. das Nesselgesträuch, Cig., Jan.
  12. koprívišče, n. der Ort, wo Brennesseln wachsen, Mur.; der Nesselacker, C.
  13. koprı̑vje, n. coll. Brennesseln, das Brennesselgesträuch, Mur., Cig.
  14. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
  15. koprı̑vnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.
  16. koprı̑vnik, m. 1) das Nesseltuch, Cig., Jan.; — 2) = koprivnjak, das Brennesselmus, Cig.; — 3) der Geißelstiel aus Zürgelholz, Nov.
  17. koprı̑vnjak, m. das Brennesselmus, Mur.
  18. koprívovəc, -vca, m. 1) der Zürgelbaum (celtis australis), C.; — 2) ein (aus Zürgelholz verfertigter) Geißelstiel, Cig.
  19. koprnẹ̑nje, n. das Schmachten; das sehnsüchtige Verlangen.
  20. koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
  21. koprnína, f. der Dill (anethum graveolens), Cig.
  22. kǫ̑pščak, m. mala južina, ki se daje delavcem "v kopsko", Tolm.- Erj. (Torb.).
  23. kopúča, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Krystaldruse, Erj. (Min.).
  24. kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.- Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.
  25. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
  26. kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
  27. kopȗnjak, m. die Kapaunensteige, Cig., C.
  28. kǫ̑pva, f. = kopel, Cig., Jan.; k. prerojenja, Jap. (Sv. p.).
  29. kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
  30. kóra, f. die Rinde, die Kruste, Habd.- Mik., Cig., Jan.; trši kot kora, Kr.- Valj. (Rad); — gefrorene Erdscholle, C.; die Eisscholle, Guts., Mur., Fr.- C.
  31. korabəlj, -blja, m. = ladja, Cig. (T.), Jan., nk.; — rus.
  32. koracálọ, n. der Schlenderer, Cig.
  33. koracȃnje, n. der Schlendergang, Cig.; der Gänsegang, Jan.
  34. koracáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, schlendern, Dict., Cig., Jan.; spehan je koracal sopotnik po konjskih stopinjah, Jurč.
  35. korȃč, m. 1) das Schreiten, Dict.; — 2) = korak, Meg., Jan., Rez.- Mik.; neso veliko koračev narazen, Boh.
  36. 2. koráča, f. 1) der Schritt, C.; — 2) mednožje: strgal sem hlače v korači, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = roglja, zwei in einem Stiele steckende Spitzen, C.
  37. koračȃj, m. der Schritt, die Schrittweite, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., nk., vzhŠt.
  38. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
  39. korȃčnica, f. 1) iztezna, cevkasta, sesalna nožica mekužcev (ambulacrum), Erj. (Z.); — 2) der Marsch (pesem ali godba), nk.
  40. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
  41. korȃjža, f. = srčnost; — iz: Courage.
  42. korájžən, -žna, adj. = srčen, couragiert.
  43. korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.
  44. korákati, -ȃkam, vb. impf. schreiten, austreten; marschieren, C., nk.
  45. korákniti, -ȃknem, vb. pf. einen Schritt thun, Hal.- C., SlN.; — k. na konja, aufs Pferd springen, C.
  46. korȃkoma, adv. schrittweise, Schritt für Schritt, Mur., Cig., Jan.; im Schritt, LjZv.
  47. korālja, f. die Koralle, Cig. (T.); — stsl.
  48. koráljən, -ljna, adj. Korallen-: -ljni greben, das Korallenriff, Cig. (T.).
  49. korȃljnica, f. die Giftnatter (elops corallinus), Erj. (Z.).
  50. korȃljnik, m. der Korallenstock, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  51. korān, m. mohamedansko sv. pismo, der Koran.
  52. korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.- C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.- C.
  53. korȃnta, f. 1) die Kröte, C.; — 2) ungeschickte Weibsperson, C.
  54. korantáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, vzhŠt.- C.
  55. kǫ̑rarica, f. die Canonissin, Cig., Jan.
  56. korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
  57. kórčək, -čka, m. 1) dem. korec; — 2) beli k., das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig.; — Bogov k., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.- Erj. (Torb.); tudi samo: korček, LjZv.
  58. korčę́vina, f. coll. Stückchen von Hohlziegeln, C., Štrek.
  59. korčúlja, f. hölzerner Schöpflöffel, Notr., Rib.
  60. kordəc, -dca, m. kleines Schwert, Dict., C.; der Dolch, Habd.- Mik., Jan.; — prim. tur. k'ard, Mik. (Et.).
  61. kordēl, m. der Scherge, Mik., Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.); — prim. kordec.
  62. kóre, pron. = kaj? Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.); ("kuore") Ben.- Kl.
  63. kore, -eta, m. = kurent, Solkan ( Goriš.)- Navr. (Let.).
  64. kórəc, -rca, m. 1) iz skorje napravljena posoda, Savinska dol.; das Schöpfgefäß, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek., Ravn., Notr.; — en korec mrzle vode, Dalm.; — der Scheffel (ein Getreidemaß), Mur., Cig., Mik.; = gegupfter Metzen, SlGor.; — 2) der Hohlziegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., Kras, Goriš.- Erj. (Torb.); s korci krita hiša, Zv.; — 3) die Hohlschaufel, Cig.; — 4) die Wasserradzelle, Jan. (H.); mlinsko kolo na korce, ein Mühlrad mit Zellen, ein Schöpfrad, Z., Dol., jvzhŠt.
  65. kored, adj. indecl. ebenbürtig, V.-Cig.; — k. biti, ein schönes Paar ausmachen ( z. B. von Pferden), V.-Cig.
  66. koredica, f. = red, der Grasschwaden (beim Mähen), Rez.- C.
  67. korēj, m. der Choreus (verzna stopa) = trohej (‐˘), Cig.
  68. korelatīvən, -vna, adj. soodnosen, correlativ, Cig. (T.).
  69. korẹ̑lək, -lka, m. die Maske, Cig. (T.); — stsl.
  70. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. *; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
  71. korę̑nar, -rja, m. der Wurzelsammler, der Wurzelmann, Guts., Cig.
  72. korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
  73. korę̑nəc, -nca, m. dem. koren; 1) das Wurzelchen, Mur., Dalm., Valj. (Rad); — 2) der Ingwer, vzhŠt.- C.; — sladki k., = sladki koren, die Süßwurz, C.
  74. korenẹ́ti, -ím, vb. impf. (in etwas) wurzeln, Cig. (T.).
  75. koreníčica, f. dem. korenika; das Wurzelchen, Cig., M.
  76. koreníčiti, -ı̑čim, vb. impf. wurzeln, seine Wurzel haben, Z., Raič ( Let.).
  77. koreníka, f. die Wurzel; der Wurzelstock ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Cig., Jan.
  78. koreníkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumrumpfes, C.
  79. korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel ( gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  80. korenı̑nar, -rja, m. der Wurzelsammler, der Wurzelmann, Guts., Cig., Jan.
  81. korenínica, f. dem. korenina; 1) das Wurzelchen; — 2) sladka k., gemeiner Tüpfelfarn oder das Engelsüß (polypodium vulgare).
  82. korenı̑nje, n. das Wurzelwerk.
  83. korenínovəc, -vca, m. deblo pri koreninah, Savinska dol.
  84. koreníšče, n. 1) die Wurzelstelle, C.; — 2) = korenjišče, Cig.
  85. korenı̑t, adj. 1) wurzelhaft; k. soglasnik, wurzelhafter Consonant, h. t.- Cig. (T.); — korenita količina, die Wurzelgröße, die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.); — 2) radical, tüchtig, gründlich, Cig., Jan., nk.; k. junak, Zora; korenito naučiti se česa, SlN.; korenite izpremembe, Str.
  86. korenjáča, f. nav. pl. korenjače, die unteren Theile (Wurzeltheile) des Flachses, des Getreides u. dgl., C.
  87. korenják, m. 1) ein kräftiger, starker Mann; — ein tüchtiger Mann; — 2) = domač človek, n. pr. rojen v vasi, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  88. korenjákinja, f. starkes, kräftiges Frauenzimmer, Mur., Cig.
  89. korenjáški, adj. rüstig, kräftig; — tüchtig.
  90. korenjȃštvọ, n. die Rüstigkeit, die Mannhaftigkeit; — die Tüchtigkeit; der Heldenmuth, Cig., Jan., Cig. (T.).
  91. korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.- jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.- Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
  92. korę̑njev, adj. Möhren-: korenjevo seme; tudi: korenję́vo s., Levst. (Zb. sp.).
  93. korenję̑včar, -rja, m. mož, ki skupuje korenjevo seme, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  94. korę̑njevica, f. das Möhrenkräutig, C., Z.
  95. korę̑njevka, f. = korenjevica, Slom.- C.
  96. korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.- Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.
  97. korę̑nka, f. das Wurzelwort, Jan. (H.).
  98. kọ̑rent, m. = kurent, Navr. (Let.), Levst. ( LjZv. I. 346.).
  99. kǫ́reš, m. der Fortstecknagel am Pfluge, der Stößel, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.; (korež) Cig.; — pogl. korež.
  100. kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.

   43.839 43.939 44.039 44.139 44.239 44.339 44.439 44.539 44.639 44.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA