Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.201-44.300)

  1. konję̑tina, f. das Pferdefleisch, C.
  2. konjı̑c, m. das Rösslein, Valj. (Rad).
  3. konjíca, f. das Reiterheer, die Cavallerie, Npes.- Cig., Jan., nk.; kǫ́njica, Nov.; ( nam. konjnica).
  4. konjícəlj, -clja, m. das Rösslein, Valj. (Rad).
  5. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
  6. konjı̑čək, -čka, m. dem. konjič; 1) das Rösslein; — 2) die Heuschrecke: kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.
  7. kǫ́njik, m. der Soldat zu Pferde, der Reiter, der Cavallerist; ( nam. konjnik, Met., Levst. [Rok.]).
  8. konjína, f. 1) das Pferdefleisch, Cig.; die Pferdehaut, Mur., Cig.; — duh po konjini, der Pferdegeruch, Cig.; — 2) = slabo seno, konjsko seno, Razdrto- Erj. (Torb.).
  9. kǫ̑njka, f. neka smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  10. konjník, m. = konjik, Met., Levst. (Rok.).
  11. kǫ́njščak, m. 1) der Pferdemist; — 2) der Hufnagel, Z.; — 3) die Rosskastanie, C.; — 4) die größte Gattung Fisolen, C.; — 5) = konjščica, die Rosspflaume, C.
  12. kǫ́njščica, f. die Rosspflaume, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  13. kǫ́njščina, f. das Pferdefleisch, Mur.- Cig., C.
  14. konjugácija, f. sprega, d. Conjugation ( gramm.); — ( bot.), Tuš. (B.).
  15. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  16. konjȗšnica, f. der Pferdestall, Jan., Levst. (Nauk).
  17. konkordāt, m. pogodba med papežem in državo, das Concordat.
  18. konkrētən, -tna, adj. stvaren, concret, Cig. (T.), nk.
  19. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  20. konoīd, m. ein kegelartiger Körper, das Conoid ( math.), Cig. (T.).
  21. konòp, -ópa, m. der Strick, Habd.- Mik., Guts., Jan., C., Pivka- Mik., Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.), nk.
  22. konopár, -rja, m. der Seiler, Cig.
  23. konópəc, -pca, m. dem. konop; der Strick, Mur., Cig., Jan., nk.; redovno obleko prepasati s konopcem, Cv.
  24. konǫ̑pje, n. coll. Stricke, Taue, Jan., C.
  25. konǫ̑pka, f. der Grünling (coccothraustes chloris), Frey. (F.).
  26. konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.- Mur.; — konoplja ( coll.) = konoplje, Gor.
  27. konopljár, -rja, m. der Zeisig, C.
  28. konoplję̑n, adj. hänfen, Hanf-: konopljeno zrno, Guts., Št.
  29. konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  30. konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
  31. konopljíka, f. 1) die Hanfstaude, Mur., Cig., C., Nov.- Mik., Vrtov.; — 2) der Keuschbaum (vitex agnus castus), Cig., C., Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  32. konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
  33. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  34. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  35. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  36. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
  37. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
  38. kontrabȃntar, -rja, m. der Schleichhändler.
  39. kontrę́ga, f. der Sessel, Kras; — prim. katriga.
  40. kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
  41. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
  42. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
  43. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  44. konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
  45. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
  46. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
  47. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
  48. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
  49. 2. kop, f. die Stange, Z.
  50. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  51. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  52. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  53. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  54. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  55. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
  56. kopāl, m. neka strjena smola, der Kopal.
  57. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  58. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  59. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
  60. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  61. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  62. kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).
  63. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
  64. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  65. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  66. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  67. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
  68. 2. kǫ́panje, n. das Baden; — gnati konje na kopanje.
  69. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
  70. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
  71. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
  72. kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
  73. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  74. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
  75. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  76. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  77. 1. kopȃvəc, -vca, m. der etwas gräbt, der Gräber, Jarn., Jan., M.
  78. 2. kǫ́pavəc, -vca, m. der Badegast, Cig., C.
  79. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
  80. 2. kǫ́pavka, f. weiblicher Badegast, Cig.
  81. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
  82. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
  83. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.
  84. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
  85. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  86. kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
  87. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
  88. kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
  89. kopẹ̑łnik, m. der Badegast, Cig.
  90. kopẹłnína, f. das Badegeld, die Badetaxe, Cig., C.
  91. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  92. kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.- Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.- C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj- Medv. (Rok.).
  93. kopę̑ta, f. die Häckse, Dol.; kopeti (kópeti) iztegniti = poginiti, Jurč.; — prim. kompeta, it. gambetta.
  94. kopẹ́ti, -ím, vb. impf. mucheln, muffig werden: (o moki, kruhu, senu, žitu), C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  95. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
  96. 2. kopíca, f. 1) die Socke, Guts.; (kopice), neke dolge ženske nogavice, BlKr.; — 2) der Klingelbeutel, C.; — 3) der Absatz am Schuh, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. kopitce, C. (?)
  97. 3. kópica, f. dem. 2. kopa, das Schöpfchen, Jan.; der Hühnerschopf, C.
  98. 4. kopíca, f. železo, na katero je nasajen mlinski kamen, Dol.; — prim. 2. kop f.
  99. kopìč, -íča, m. 1) die Garbe, Meg., Dict., C.; — 2) = kopica, der Schober, C., Nov.; — kópič, -íča, kopica slame naložene okrog močnega kola, Dol., jvzhŠt.
  100. kopíčenje, n. das Anhäufen; — die Cumulation, Cig., M.

   43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA