Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.039-44.138)

  1. kolobíntati, -am, vb. impf. 1) herumwälzen, k. se, sich herumwälzen, ogr.- C.; — 2) = kolobitati 2), C.
  2. kolobítati, -am, vb. impf. 1) sich drehen, M.; — 2) strampfen, C.; poltern, Geräusch machen: kolobita, kdor škrinje vozi, C.; einherstolpern, C.
  3. kolobǫ́cija, f. 1) das wirre Durcheinander, der Wirrwarr, das Chaos; — 2) das Schlaraffenland, Kr.- Valj. (Rad).
  4. kolōdij, m. neka tekočina, das Collodium.
  5. kolodriš, m., C., pogl. kolodrs.
  6. kolodvórəc, -rca, m. der am Bahnhofe Beschäftigte, der Bahnhöfler, C.
  7. kolofōnij, m. das Geigenharz, das Colophonium.
  8. kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
  9. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  10. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).
  11. kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
  12. kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
  13. kolomę́ra, f. papierenes Muster (der Schneider) zum Zuschneiden, Cig., ZgD.
  14. kolomíja, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.- C.
  15. kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.
  16. kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
  17. kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
  18. kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
  19. kolǫ̑ra, f. der Schubkarren, Dol.- Cig.; — pogl. karola.
  20. kolorīt, m. ubrane barve, barvitost, das Colorit, Cig. (T.).
  21. kolóšna, f. eine Art Schuh, die "Galosche", C., Gor.
  22. kolotàč, -táča, m. 1) das Rad, der Kreis, ogr.- C.; — 2) der Bereich: v kolotaču avstrijske cesarjevine, SlN.; bil je šaljiv, pa v kolotaču dostojnosti, SlN.
  23. kolotèč, -téča, m. = koloteča: kamenja nasuti po kolotečih, jvzhŠt.
  24. kolotę́ča, f. die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., C.
  25. kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
  26. kolotèk, -tę́ka, m. die Rotation, Jan.; — 2) = koloteča, Cig., SlN.
  27. kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
  28. kolotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Mühllauf, C.; — 2) = kolotek 2), Bes.
  29. kolotȗra, f. = škripec, die Rolle, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  30. kolotȗrnik, m. = škripci, der Flaschenzug, Cig. (T.), DZ.; — prim. kolotura.
  31. kolováti, -ȗjem, vb. impf. sich in Umlauf befinden, circulieren, DZ.
  32. kolovìž, -víža, m. die Schneckenwindung, der Schneckengang, Cig., Šol.
  33. kolovje, n. coll. = kolje, Pfähle, Bes.; das Pfahlwerk, Cig.
  34. kolǫ̑vnica, f. 1) die Radstube ( mont.), V.-Cig.; — 2) das Fahrgeleise, Cig.; črez vse kolovnice dirjati, über Hals und Kopf rennen, V.-Cig.
  35. kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
  36. kolovǫ́dja, m. der Reigenführer, Cig.; — der Rädelsführer, der Anführer, Jan., nk.
  37. kolovòz, -vǫ́za, m. 1) die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Štrek.; — 2) der durch öfteres Fahren gemachte Fahrweg, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Cest.), Št.; po cestah in kolovozih, jvzhŠt.
  38. kolovǫ́zən, -zna, adj. fahrwegmäßig: kolovozna pot, = kolovoz 2), C.; mala cesta ali bolje kolovozna pot, Jurč.
  39. kolovozína, f. kolovozna pot: stare kolovozine, Jurč.
  40. kolovǫ̑znica, f. 1) das Fahrgeleise, Jan.; — der Fahrweg, Jan.; — po kolovoznici življenja, SlN.; — 2) das im Geleise sich sammelnde Wasser, Z.
  41. kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
  42. kolovožnják, m. der Monat August, C.
  43. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
  44. kolọ̑vratar, -rja, m. der Spinnradmacher, Mur., Cig., LjZv.
  45. kolǫ̑vratəc, * -tca, m. dem. kolovrat; 1) kleines Spinnrad; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia) C.
  46. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
  47. kolọ̑vratič, m. kleines Spinnrad, Cig.
  48. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
  49. kolọ̑vratov, adj. zum Spinnrad gehörig: kolovratovo vreteno, Levst. (Zb. sp.).
  50. kolovr̀t, -vŕta, m. der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), Erj. (Ž.).
  51. kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Vreme- Erj. (Torb.).
  52. kółtər, -tra, m. eine gesteppte Bettdecke; — prim. srvn. kolter, kulter, it. coltre.
  53. kolȗt, m. eine runde Scheibe, Cig. (T.), DZ.; odbojni k., die Pufferscheibe (am Eisenbahnwagen), DZ.; — der Ring, Cig. (T.), nk.; — hs.
  54. kolȗtəc, -tca, m. dem. kolut, kleine runde Scheibe, DZ.
  55. kolutnják, m. die Ringeleidechse, kolutnjaki (annulati), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  56. kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?
  57. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
  58. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.
  59. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  60. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
  61. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
  62. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
  63. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
  64. komárjevəc, -vca, m. die Ragwurz (ophrys), Medv. (Rok.).
  65. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
  66. komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
  67. komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
  68. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
  69. komatár, -rja, m. 1) der Kummetmacher, Dict.; — 2) die größte Art Hummel, Gor.; — 3) komȃtar, die Ringdrossel (turdus torquatus), Cig., Valj. (Rad).
  70. komatáti, -ȃm, vb. impf. k. konja, dem Pferde das Kummet anlegen, Valj. (Rad).
  71. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
  72. kombinácija, f. sestava ( math.), Cel. (Ar.); — sklepanje, die Combination, Cig. (T.); po kombinacijah (sklepanju) kaj najti, etwas combinieren, Cig. (T.).
  73. komę́dija, f. 1) vesela igra, die Komödie; — 2) Possen; to je komedija!
  74. komelíca, f. = gomilica, Jan.; komelíce = gomilice, Josch.
  75. kǫ́men, m. 1) der Kamin, Jan.; — 2) der Feuerherd, Mur., Cig., Jan., SlN., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; — 3) ein Vorsprung beim Ofen, auf welchem die Kinder zu sitzen pflegen, um sich zu wärmen, BlKr.
  76. komēnda, f. die Ordenspfründe, die Commende, Cig.
  77. komēndnik, m. der Vorsteher einer Commende, der Comthur, Cig., Jan.
  78. kōmičən, -čna, adj. komisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  79. komı̑zg, m. das einmalige Zucken mit der Achsel, Jan.
  80. komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.
  81. komọ̑ł, adj. 1) hörnerlos, ("komul") C.; — 2) in Trauerkleidung: hči obrobljena ali komola ("komula") hodi po materi, Guts.; — prim. rus. komolyj, hörnerlos, stvn. hamal, mutilus, C.
  82. komọ̑łcati, -am, vb. impf. mit den Achseln zucken, Jan.
  83. komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.- Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.- M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
  84. komónika, f. der Beifuß (artemisia), Valj. (Rad), Mik. (Et.).
  85. komǫ̑ra, f. die Kammer, kajk.- Valj. (Rad); (als Behörde), Habd.- Mik., Cig. (T.); višja računska k., die Oberrechnungskammer, DZ.; ( nav. kǫ̑mora).
  86. komoráč, m. 1) der Fenchel (foeniculum officinale), Cig., Jan., C.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
  87. komoráčev, adj. Fenchel-: komoračevo seme, Pjk. (Črt.).
  88. komoráčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Škrbina (Kras)- Erj. (Torb.).
  89. komorȃčnica, f. das Fenchelwasser, Cig.
  90. komoríka, f. die Steinlinde (phillyrea media), Lošinj- Erj. (Torb.), ( hs.); — divja k., die Kermeseiche (quercus coccifera), Medv. (Rok.).
  91. komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.
  92. kompanı̑ja, f. oddelek vojaštva, stotnija, die Compagnie.
  93. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
  94. kǫ̑mpəc, -pca, m. = klopotec; schlechtes Ei, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  95. kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Bolc- Erj. (Torb.).
  96. kǫ́mperica, f. = komper, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  97. 1. kompę̑ta, f. ein zänkisches Weib, C.
  98. kǫ́mplje, -pəlj, f. pl. die Fessel, C.; v komplje mu deno roke, Levst. (Rok.); — prim. lat. compes, Fessel. (?)
  99. kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).
  100. kompōt, m. zavarjeno sadje, das Compot.

   43.539 43.639 43.739 43.839 43.939 44.039 44.139 44.239 44.339 44.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA