Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (4.401-4.500)

  1. sobórəc, -rca, m. der Mitstreiter, Cig., Jan.
  2. soborı̑telj, m. der Mitstreiter, nk.
  3. soborı̑vəc, -vca, m. = soboritelj, nk.
  4. sobǫ́ta, f. der Samstag; velika s., der Charsamstag.
  5. sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
  6. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
  7. sobotíca, f. die Schwätzerin, C.; — prim. sobotati 2).
  8. sobránjenik, m. = sovarovanec, der Schutzgenosse, Jan. (H.).
  9. sobràt, -bráta, m. der Mitbruder, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  10. sobrẹžína, f. eine Einengung zwischen zwei Hügeln, Savinska dol.- C.
  11. sobstvọ̀, n. das Sein, das Wesen (tudi: sóbstvọ), Valj. (Rad).
  12. socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
  13. socésar, -árja, m. der Mitkaiser, Cig.
  14. sociālən, -lna, adj. družaben, social, Jan., nk.
  15. socialīst, m. privrženik socializma, der Socialist.
  16. socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
  17. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  18. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
  19. sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
  20. sočásnost, f. die Mitzeitigkeit, Cig.
  21. sọ̑čəc, -čca, m. dem. 1. sok, Valj. (Rad).
  22. sọ̑čək, -čka, m. dem. 1. sok; das Säftchen, Cig.
  23. sočéłən, -łna, adj. gegenüberliegend; sočę̑łni kot, der Gegenwinkel, h. t.- Cig. (T.).
  24. sočeljȗstnica, f. sočeljustnice, Haftkiefer (plectognathi), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  25. 1. sočę̑n, adj. = meževen, Vrsno- Erj. (Torb.).
  26. 2. sóčən, -čna, adj. saftig, saftreich, Saft-, Mur., Cig., Jan., C., nk.; kar je sočnega v človeku, Jap. (Prid.); sočno sadje, nk.; sočno vlakence, der Saftfaden, Cig. (T.); — drevje je sočno, die Bäume stehen in vollem Safte, Cig.
  27. sočíti, -ím, vb. impf. 1) = mužiti, die saftige Rinde ablösen: s. vrbe, piščalke, Z.; — 2) die Hörner abstoßen: jelen soči, Z.; — 3) s. se, saften: drevje se soči, Z.
  28. sočı̑va, f. = sočivo, Mur., Cig., C., Polj.
  29. sočı̑vən, -vna, adj. zu den Hülsenfrüchten gehörig, Vrtov. (Km. k.).
  30. sočı̑vje, n. coll. die Hülsenfrüchte.
  31. sočı̑vnica, f. die Speisekammer, Mur.
  32. sočivnína, f. das Legumin, Cig. (T.).
  33. sočı̑vọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.- Mik.
  34. sǫ̑čje, n. dürres Reisig, Cig., Trub., Dalm., kajk.- Valj. (Rad).
  35. sočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Mitmensch, ogr.- C., nk.
  36. sǫ̑čnat, adj. saftig, Mur., Cig., Jan., nk.
  37. sǫ̑čnatost, f. die Saftigkeit, Jan.
  38. sǫ̑čnica, f. 1) die Saftbirne, Cig.; — 2) sočnice, die Saftgänge, die Saftröhren ( bot.), Cig. (T.).
  39. 1. sǫ̑čnik, m. der Saftbehälter ( bot.), Cig. (T.); — der Saftgang, Tuš. (R.).
  40. 2. sočník, m. 1) das Pfropfreis, Z., UčT.; — 2) der Längendachbalken, V.-Cig.
  41. sočnjȃva, f. der Saft, V.-Cig.
  42. 1. sóčnost, f. die Saftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  43. 2. sǫ́čnost, f. das Wesen, die Wesenheit, h. t.- Cig. (T.).
  44. sočȗt, m. das Mitgefühl, die Sympathie, Jan. (H.).
  45. sočútən, -tna, adj. mitfühlend, theilnehmend, Jan., nk.; sočȗtni živec, der sympathetische Nerv, Cig. (T.).
  46. sočȗtje, n. das Mitgefühl, die Sympathie, Cig., Jan., C., nk.
  47. sočȗvstvən, -stvəna, adj. sympathetisch, C.; sočuvstveni živec, Cig. (T.).
  48. sočȗvstvọ, n. das Mitgefühl, die Sympathie, Cig. (T.), C., nk.
  49. sočuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. mitfühlen, nk.; sympathisieren, C.
  50. 1. sǫ́d, m. 1) das Urtheil, Guts.- Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.- Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.- C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
  51. 2. sǫ̑d, m. 1) das Fass; vinski s., das Weinfass; pivovozni s., das Biertransportfass, DZ.; — 2) ausgehöhlter Baumklotz als Bienenstock, Jan., C.
  52. sǫ̑d, adj. gerade ( math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; ( prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
  53. sǫ̑d, adv. = tod: od sod (odsod), von hier, Meg., Boh., Trub.; od sod, do sod, Schönl.
  54. 1. sǫ̑da, f. das Paar: liš ali soda? paar oder unpaar? Cig., Mik.
  55. 2. sōda, f. kohlensaures Natron (Soda).
  56. sǫ̑dar, -rja, m. der Fassbinder, Mur., Cig., Jan., nk.; sodar nabija leseno posodo, Ravn. (Abc.); Sodar glasni vže nabija sode, Levst. (Zb. sp.); — tudi: sodár.
  57. sǫ̑darica, f. das Weib des Fassbinders, Valj. (Rad).
  58. sodárnica, f. die Fassbinderwerkstätte, Cig.
  59. sǫ̑darski, adj. Fassbinder-, Mur., Cig., Jan., nk.; s. les, Cig., Jan.
  60. sǫ̑darstvọ, n. die Fassbinderei, Mur.
  61. sǫ̑dast, adj. fassförmig, Cig.
  62. sǫ̑dati, -am, vb. impf. "gerade oder ungerade" spielen, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  63. sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
  64. sódbən, -bəna, adj. gerichtlich, Gerichts-, Cig., Jan., nk.; (sodbena sentencija, Krelj).
  65. sodbẹ̑nji, adj. Gerichts-: s. hlapec, Gor.- Levst. (Rok.).
  66. sódbənost, f. die Jurisdiction, DZ.
  67. sodbovína, f. die Gerichtssteuer, C.
  68. sǫ́dčast, adj. fässchenartig, Cig.
  69. sǫ́dčək, -čka, m. dem. 2. sodec; das Fässchen; debel kakor s., Cig.
  70. sǫ́dčən, -čna, adj. absprecherisch, Cig.
  71. 1. sǫ́dəc, -dca, m. = sodnik, der Richter, Meg., Mur., Trub.- Let., ogr.- Valj. (Rad); — der Beurtheiler, Levst. (Nauk).
  72. 2. sǫ́dəc, -dca, m. dem. 2. sod; das Fässchen.
  73. sodẹ̑dič, m. der Miterbe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  74. sodẹ̑dištvọ, n. die Miterbschaft, Cig.
  75. sodẹ̑dnica, f. die Miterbin, Cig., Jan.
  76. sodẹ̑dnik, m. der Miterbe, Cig., Jan.
  77. sodẹ̑dništvọ, n. = sodedištvo, Cig.
  78. sǫ̑dək, -dka, m. dem. 2. sod; das Fässchen.
  79. sodẹ́kla, f. die Mitmagd, Cig.
  80. sodẹlȃtelj, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, C., Navr. (Kop. sp.).
  81. sodẹ́lavəc, -vca, m. der Mitarbeiter, Cig., Jan., nk.
  82. sodẹ́lavka, f. die Mitarbeiterin, Cig., Jan., nk.
  83. sodẹ́lavstvọ, n. die Mitwirkung, C.
  84. sodẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), ( phil.), Cig. (T.).
  85. sodẹlę́žən, -žna, adj. mittheilnehmend, nk.
  86. sodẹlę̑žnica, f. die Mittheilnehmerin, nk.
  87. sodẹlę̑žnik, m. der Mittheilnehmer, Cig., nk.
  88. sodẹlę́žnost, f. die Theilgenossenschaft, nk.
  89. sǫ́dəlj, -dlja, m. die Pimpernuss ("z okroglim zrnatim semenom tega drevesa se otroci najrajši igrajo igre 'lih ali sodev'"), Ig (Dol.)- Erj. (Torb.).
  90. sodẹlovȃnje, n. die Mitwirkung, nk.
  91. sodẹlováti, -ȗjem, vb. impf. mitarbeiten, mitwirken, Jan., Cig. (T.), nk.
  92. sodẹlovȃvəc, -vca, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, nk.
  93. sodẹlovȃvka, f. die Mitarbeiterin, die Mitwirkende, nk.
  94. sǫ́dən, -dna, adj. 1) Urtheils-: sodna pomnjivost, judiciöses Gedächtnis, Cig. (T.); — 2) Gerichts-, gerichtlich, Cig., Jan., nk.; sedel je na sodni stol, Schönl.; sodna oblast do življenja in smrti, die richterliche Gewalt über Leben und Tod, Ravn.; sodna hiša, Schönl.; sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; sodna odpoved, gerichtliche Kündigung, DZ.; sodni dan, a) der Gerichtstag, Mur., Cig., ces. razglas iz l. 1781; b) = sodnji dan, das jüngste Gericht, Mur., Cig., Jan.
  95. sǫ́dəv, -dva, adj. paarig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); sodve vrstice, Zv.; ("sodl, impar, Meg., ist wohl sodev", Mik. [Et.]; "sodou", Alas.; na "sodil", den ungeraden Zahlen entsprechend, C. ( Nov. 1843, 43.); " das fremde lih [= glih] hat die Bedeutungen verschoben", C.); prim. sod ( adj.).
  96. sodeželjàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Landes, der Landsmann, Nov.- C., Navr. (Kop. sp.).
  97. sǫ̑di, adv. = tod, Krško- Mik.
  98. sǫ́dij, m. = sodnik, Tolm.- Erj. (Torb.); pred sod'ja, Vod. (Pes.).
  99. sǫ́dija, f. = sodnikova žena, Tolm.- Erj. (Torb.).
  100. sodík, m. das Natrium, h. t.- Cig. (T.).

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA