Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (44.001-44.100)

  1. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
  2. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
  3. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
  4. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  5. kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
  6. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.
  7. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
  8. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
  9. koljáč, m. = količ 2), der Bestecker, Dol.
  10. koljáda, f. = kolada, die Biestmilch (iz furl. caglade), Štrek. (Arch.).
  11. kǫ́lje, n. coll. die Pfähle, die Stecken; die Weingartenpfähle; sto mer kolja; — das Pfahlwerk, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. kǫ́ljenəc, -nca, m. die Steckenfisole, C., Z.
  13. kǫ́ljenik, m. = koljenec, Mariborska ok.- C.
  14. kǫ́ljenje, n. das Pfählen, Cig., M., jvzhŠt.
  15. kòłk, kółka, m. 1) die Hüfte, das Hüftbein; bolezen v kolkih, Cv.; kolka vzdigovati in spuščati, die Hüften heben und senken, Telov.; klobuk svoj mu (suhemu konju) lahko obesiš na kolk, SlN.; — 2) der Felsenvorsprung, Cig.; — die Klippe, C.; — die Koppe eines Berges, (kok) V.-Cig.; — der Hügel, Rez.- C.; — 3) der oberste Weinpressriegel, C.; — der große Thorriegel, Savinska dol.- C.; — 4) der Kegel, M.; kolke podirati, Št.- Cig.; — 5) die Radspeiche, Z.; — 6) das Häkchen am Flügel der Spinnradspule, C.; — 7) der Pfeil, C.
  16. kółke, f. pl. das Werg, C. ( Vest. I. 4.); kuke, Cig.
  17. kółkov, adj. Hüft-; kolkov sklep, das Hüftgelenk, Cig.
  18. kolkoválọ, n. die Stempelpresse, C.
  19. kolkováti, -ȗjem, vb. impf. stempeln, Cig., Jan., nk.; — prim. kolek.
  20. kolkovȃvəc, -vca, m. der Stempler, Jan.
  21. kōlkovən, -vna, adj. Stempel-: kolkovni urad, das Stempelamt, Jan.
  22. 1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
  23. 2. kolkovína, f. die Stempelgebür, Jan., C.
  24. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
  25. kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
  26. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
  27. kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; ( hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.- Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. ( Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
  28. kolobántati, -am, vb. impf. = kolobitati, Geräusch machen, C.
  29. kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.- LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.- C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. ( astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
  30. kolobárčək, -čka, m. dem. kolobarec; kleiner Kreisring.
  31. kolobárəc, -rca, m. dem. kolobar; kleiner Kreis; der Ring, C.; kača v k. zvita, C.; k. žice, ein Bund Draht, Zora.
  32. kolobárən, -rna, adj. 1) Kreis-, kreisförmig, Cig.; — 2) turnusartig: kolobȃrno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Jan.
  33. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
  34. kolobárjenje, n. 1) das Kreisen; — 2) der Kreislauf, der Turnus, Cig., Jan., C.; — die Wechselwirtschaft, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  35. kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  36. kolobȃroma, adv. im Kreise herum, C.
  37. kolobę́nčati, -am, vb. impf. ein Rad schlagen, V.-Cig.
  38. kolobę́nəc, -nca, m. das von einem Menschen geschlagene Rad, V.-Cig., Jan.
  39. kolobíntati, -am, vb. impf. 1) herumwälzen, k. se, sich herumwälzen, ogr.- C.; — 2) = kolobitati 2), C.
  40. kolobítati, -am, vb. impf. 1) sich drehen, M.; — 2) strampfen, C.; poltern, Geräusch machen: kolobita, kdor škrinje vozi, C.; einherstolpern, C.
  41. kolobǫ́cija, f. 1) das wirre Durcheinander, der Wirrwarr, das Chaos; — 2) das Schlaraffenland, Kr.- Valj. (Rad).
  42. kolōdij, m. neka tekočina, das Collodium.
  43. kolodriš, m., C., pogl. kolodrs.
  44. kolodvórəc, -rca, m. der am Bahnhofe Beschäftigte, der Bahnhöfler, C.
  45. kolofōnij, m. das Geigenharz, das Colophonium.
  46. kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
  47. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  48. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).
  49. kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
  50. kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
  51. kolomę́ra, f. papierenes Muster (der Schneider) zum Zuschneiden, Cig., ZgD.
  52. kolomíja, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.- C.
  53. kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.
  54. kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
  55. kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
  56. kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
  57. kolǫ̑ra, f. der Schubkarren, Dol.- Cig.; — pogl. karola.
  58. kolorīt, m. ubrane barve, barvitost, das Colorit, Cig. (T.).
  59. kolóšna, f. eine Art Schuh, die "Galosche", C., Gor.
  60. kolotàč, -táča, m. 1) das Rad, der Kreis, ogr.- C.; — 2) der Bereich: v kolotaču avstrijske cesarjevine, SlN.; bil je šaljiv, pa v kolotaču dostojnosti, SlN.
  61. kolotèč, -téča, m. = koloteča: kamenja nasuti po kolotečih, jvzhŠt.
  62. kolotę́ča, f. die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., C.
  63. kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
  64. kolotèk, -tę́ka, m. die Rotation, Jan.; — 2) = koloteča, Cig., SlN.
  65. kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
  66. kolotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Mühllauf, C.; — 2) = kolotek 2), Bes.
  67. kolotȗra, f. = škripec, die Rolle, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  68. kolotȗrnik, m. = škripci, der Flaschenzug, Cig. (T.), DZ.; — prim. kolotura.
  69. kolováti, -ȗjem, vb. impf. sich in Umlauf befinden, circulieren, DZ.
  70. kolovìž, -víža, m. die Schneckenwindung, der Schneckengang, Cig., Šol.
  71. kolovje, n. coll. = kolje, Pfähle, Bes.; das Pfahlwerk, Cig.
  72. kolǫ̑vnica, f. 1) die Radstube ( mont.), V.-Cig.; — 2) das Fahrgeleise, Cig.; črez vse kolovnice dirjati, über Hals und Kopf rennen, V.-Cig.
  73. kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
  74. kolovǫ́dja, m. der Reigenführer, Cig.; — der Rädelsführer, der Anführer, Jan., nk.
  75. kolovòz, -vǫ́za, m. 1) die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Štrek.; — 2) der durch öfteres Fahren gemachte Fahrweg, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Cest.), Št.; po cestah in kolovozih, jvzhŠt.
  76. kolovǫ́zən, -zna, adj. fahrwegmäßig: kolovozna pot, = kolovoz 2), C.; mala cesta ali bolje kolovozna pot, Jurč.
  77. kolovozína, f. kolovozna pot: stare kolovozine, Jurč.
  78. kolovǫ̑znica, f. 1) das Fahrgeleise, Jan.; — der Fahrweg, Jan.; — po kolovoznici življenja, SlN.; — 2) das im Geleise sich sammelnde Wasser, Z.
  79. kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
  80. kolovožnják, m. der Monat August, C.
  81. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
  82. kolọ̑vratar, -rja, m. der Spinnradmacher, Mur., Cig., LjZv.
  83. kolǫ̑vratəc, * -tca, m. dem. kolovrat; 1) kleines Spinnrad; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia) C.
  84. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
  85. kolọ̑vratič, m. kleines Spinnrad, Cig.
  86. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
  87. kolọ̑vratov, adj. zum Spinnrad gehörig: kolovratovo vreteno, Levst. (Zb. sp.).
  88. kolovr̀t, -vŕta, m. der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), Erj. (Ž.).
  89. kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Vreme- Erj. (Torb.).
  90. kółtər, -tra, m. eine gesteppte Bettdecke; — prim. srvn. kolter, kulter, it. coltre.
  91. kolȗt, m. eine runde Scheibe, Cig. (T.), DZ.; odbojni k., die Pufferscheibe (am Eisenbahnwagen), DZ.; — der Ring, Cig. (T.), nk.; — hs.
  92. kolȗtəc, -tca, m. dem. kolut, kleine runde Scheibe, DZ.
  93. kolutnják, m. die Ringeleidechse, kolutnjaki (annulati), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  94. kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?
  95. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
  96. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.
  97. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  98. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
  99. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
  100. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.

   43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA