Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (43.939-44.038)

  1. kolę́bati, -am, vb. impf. schwingen: k. z glavo, s trupom, z rokama, den Kopf, den Rumpf, die Hände schwingen, Telov.; — k. se, schwanken, schwingen, Cig.; — hs.
  2. kolę́bav, adj. schwankend, Jan. (H.).
  3. kolę̑bljaj, m. die Schwingung, C.
  4. kolebljìv, -íva, adj. schwankend, Cig. (T.).
  5. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
  6. kółəc, -łca, m. dem. kol; der Pfahl, der Stecken.
  7. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
  8. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
  9. kolę̑dar, -rja, m. 1) kdor hodi v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) nav. koledár, der Kalender, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
  11. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
  12. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
  13. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
  14. kolę̑dovanje, n. die weihnachtlichen Umzüge mit Gesang und Spiel.
  15. kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.
  16. kolę̑drati, -am, vb. impf. herumschwärmen, herumstreichen, Mur.
  17. 1. kolẹ́hati, -am, vb. impf. 1) schütteln, zerren, C., Z.; k. pijanca, = na noge ga spravljati, C.; k. tele prek plota, C.; — k. se, sich auf der Erde herumwälzen, ogr.- C.; sich auf die Beine zu stellen suchen, C.; — sich recken, Dol.; — k. se, das Krankenbett verlassen haben, C.; — 2) mühsam kriechen: po vseh štirih sem moral kolehati v vas, Bes.; — prim. rus. kolyhatь, bewegen, schaukeln.
  18. 2. kolẹ́kati, * -am, vb. impf. rund ausschneiden, Mik. (Et.).
  19. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
  20. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
  21. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
  22. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
  23. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
  24. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
  25. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.
  26. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
  27. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Bolc- Erj. (Torb.).
  28. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
  29. kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
  30. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
  31. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
  32. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
  33. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
  34. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
  35. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
  36. kolę́r, m. 1) der Kragen, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; (kōler, Gor.); — 2) kōler, der obere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — prim. nem. Koller, it. collare, fr. collier.
  37. kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
  38. koléričən, -čna, adj. vročekrven, cholerisch, Cig. (T.).
  39. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
  40. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
  41. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
  42. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Plužna- Erj. (Torb.).
  43. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
  44. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.
  45. kolībrij, m. der Kolibri, Cig., Jan.; navadni k., gemeiner Kolibri (trochilus colubris), rubinasti k., der Rubintopas-Kolibri (trochilus mosquitus), Erj. (Ž.).
  46. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
  47. kolíčati, -am, vb. impf. mit Stecken, Pfählchen versehen, pflöcken, Cig.
  48. kolı̑čək, -čka, m. dem. količ, = kolček, kleiner Stecken, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  49. kọ̑ličək, -čka, pron. indef. irgendwie groß: količko, ein bisschen, C., Zora; količko kaj, irgend eine kleine Menge, količko kdo, irgend jemand, C.
  50. količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
  51. kǫ́ličje, n. coll. Stecken, Pfähle ( pos. o slabem kolju), (kol'čje) Dol.
  52. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
  53. kolı̑čkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Kneža ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  54. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
  55. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
  56. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
  57. kọ̑liki, pron. interr. der wievielte? Jan.; koliki dan je danes? C.
  58. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
  59. kọ̑likorkrat, adv. rel. so oft; k. koli, so oft auch.
  60. kọ́likrat, adv. = kolikokrat, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  61. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
  62. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  63. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
  64. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
  65. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
  66. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  67. kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
  68. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.
  69. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
  70. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
  71. koljáč, m. = količ 2), der Bestecker, Dol.
  72. koljáda, f. = kolada, die Biestmilch (iz furl. caglade), Štrek. (Arch.).
  73. kǫ́lje, n. coll. die Pfähle, die Stecken; die Weingartenpfähle; sto mer kolja; — das Pfahlwerk, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. kǫ́ljenəc, -nca, m. die Steckenfisole, C., Z.
  75. kǫ́ljenik, m. = koljenec, Mariborska ok.- C.
  76. kǫ́ljenje, n. das Pfählen, Cig., M., jvzhŠt.
  77. kòłk, kółka, m. 1) die Hüfte, das Hüftbein; bolezen v kolkih, Cv.; kolka vzdigovati in spuščati, die Hüften heben und senken, Telov.; klobuk svoj mu (suhemu konju) lahko obesiš na kolk, SlN.; — 2) der Felsenvorsprung, Cig.; — die Klippe, C.; — die Koppe eines Berges, (kok) V.-Cig.; — der Hügel, Rez.- C.; — 3) der oberste Weinpressriegel, C.; — der große Thorriegel, Savinska dol.- C.; — 4) der Kegel, M.; kolke podirati, Št.- Cig.; — 5) die Radspeiche, Z.; — 6) das Häkchen am Flügel der Spinnradspule, C.; — 7) der Pfeil, C.
  78. kółke, f. pl. das Werg, C. ( Vest. I. 4.); kuke, Cig.
  79. kółkov, adj. Hüft-; kolkov sklep, das Hüftgelenk, Cig.
  80. kolkoválọ, n. die Stempelpresse, C.
  81. kolkováti, -ȗjem, vb. impf. stempeln, Cig., Jan., nk.; — prim. kolek.
  82. kolkovȃvəc, -vca, m. der Stempler, Jan.
  83. kōlkovən, -vna, adj. Stempel-: kolkovni urad, das Stempelamt, Jan.
  84. 1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
  85. 2. kolkovína, f. die Stempelgebür, Jan., C.
  86. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
  87. kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
  88. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
  89. kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; ( hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.- Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. ( Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
  90. kolobántati, -am, vb. impf. = kolobitati, Geräusch machen, C.
  91. kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.- LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.- C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. ( astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
  92. kolobárčək, -čka, m. dem. kolobarec; kleiner Kreisring.
  93. kolobárəc, -rca, m. dem. kolobar; kleiner Kreis; der Ring, C.; kača v k. zvita, C.; k. žice, ein Bund Draht, Zora.
  94. kolobárən, -rna, adj. 1) Kreis-, kreisförmig, Cig.; — 2) turnusartig: kolobȃrno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Jan.
  95. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
  96. kolobárjenje, n. 1) das Kreisen; — 2) der Kreislauf, der Turnus, Cig., Jan., C.; — die Wechselwirtschaft, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  97. kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  98. kolobȃroma, adv. im Kreise herum, C.
  99. kolobę́nčati, -am, vb. impf. ein Rad schlagen, V.-Cig.
  100. kolobę́nəc, -nca, m. das von einem Menschen geschlagene Rad, V.-Cig., Jan.

   43.439 43.539 43.639 43.739 43.839 43.939 44.039 44.139 44.239 44.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA