Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (43.839-43.938)

  1. kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.
  2. kodrobrȃdəc, -dca, m. der Krausbart, Cig., Jan.
  3. kodroglȃvəc, -vca, m. der Krauskopf, Cig.
  4. koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
  5. kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
  6. 1. kohar, -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.
  7. 2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
  8. kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
  9. 1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
  10. 2. koj, adv. = 2. ko, nur, Npes.-Schein.
  11. kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
  12. kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
  13. koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
  14. kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  15. kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
  16. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
  17. 1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
  18. 2. kōka, f. der Kokastrauch (erythroxylon coca), Tuš. (B.).
  19. kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
  20. kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
  21. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
  22. kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
  23. koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
  24. kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
  25. kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
  26. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
  27. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
  28. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
  29. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
  30. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
  31. kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
  32. kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
  33. kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
  34. kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
  35. kokora, f. das Haarbüschel, die Haarlocke, Ist.- C.
  36. kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  37. kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.
  38. kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.
  39. kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
  40. kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
  41. kokošaríca, f. die Hühnerzüchterin, die Hühnerhändlerin, Cig., Jan., Štrek., Zora, Jurč., Levst. (Zb. sp.).
  42. kokọ̑ščica, f. das Blässhuhn (fulica), ogr.- C.
  43. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  44. kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
  45. kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
  46. kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
  47. kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
  48. kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
  49. kokọ̑škovəc, -vca, m. der Hundsrosenstrauch, C.
  50. kokọ̑škovica, f. = kokoška, die Hundsrose, C.
  51. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
  52. kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.
  53. 1. kokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).
  54. kokọ̑tək, -tka, m. dem. kokot; 1) das Hähnchen, C., Valj. (Rad); — 2) = kokot 2), C.
  55. kokotíca, f. das Ohrenheil, die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — tudi = predenica, die Flachsseide, C.
  56. kokotíčevina, f. = kokotica, das Ohrenheilkraut, Z.
  57. kokotı̑nka, f. die Brunelle (prunella vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  58. kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
  59. kōkul, m. der Kockelstrauch (cocculus), Tuš. (B.).
  60. kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.- C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.
  61. kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  62. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
  63. koláčək, -čka, m. dem. kolač; 1) ein kleines radförmiges Osterbrot; — 2) der Oelkuchen, C.; — 3) = kravajec, C.
  64. kolȃčnik, * m. majhen hlebec, ki se daje v dar ( n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.
  65. koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme- Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
  66. kolȃjna, f. die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  67. kolaríca, f. die Wagnersfrau.
  68. koları̑ja, f. = kolarstvo.
  69. koláriti, -ȃrim, vb. impf. das Wagnerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  70. kolárna, f. = kolarnica 1), Zora, Bes.
  71. kolárnica, f. 1) die Wagnerwerkstätte; — 2) der Wagenschoppen, die Wagenremise; — 3) neka priprava v precejanje mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  72. koláš, m. 1) der Anführer beim Kolo-Tanze, C.; — 2) kolaši, Scheibenquallen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  73. kolavtrati, -am, vb. impf. hinabrollen: sodi kolavtrajo, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  74. kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.
  75. kōlbati, -am, vb. impf. k. koga, jemandem die Haare kurz schneiden, SlGor.- C.; — prim. kolba 2) in bav. kolben, C.
  76. kòłc, kółca, m. der Schluchzer, Cig.; na kolc reci: Bog me oskrbi, Št.- C.
  77. kółcanje, n. krampfhaftes Aufstoßen, der Schluchzen.
  78. kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič ( Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.
  79. kółcavəc, -vca, m. der den Schluchzen hat, Jan.
  80. kǫ́lce, n. 1) das Rädchen; radförmiges Scheibchen, der Ring; kolce iz lecta, jvzhŠt.; — 2) pl. kolca, dem. kola; zweirädriger Handwagen oder Karren, Cig., Jan., ogr.- C.; — das vordere Pfluggestell mit den Rädchen: gredelj in kolca, Erj. (Torb.); — das Spinnrad, C.
  81. kółcniti, kȏłcnem, vb. pf. schluchzen, C.; nav. k. se: kolcnilo se mi je, ich habe einmal geschluchzt, Cig., M., C.
  82. kȏłč, -ı̑, f. der unbewurzelte Rebensetzling, C., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); kolči rezati, Goriš.; od neznanih ljudi ne bo kolči ali sajenic kupovati, Vrtov. (Vin.).
  83. kȏłč, m. 1) = kolčaj, Trst. (Let.); — 2) der Stößel, Mur.
  84. kȏłča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, (kuča) SlGor.- C., Trst. (Let.).
  85. kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.- Glas.
  86. kolčè, -ę́ta, n. der Butterfassstempel, Mur., Cig.
  87. kǫ́lčəce, n. dem. kolce; das Rädchen, Cig.; — pl. kolčeca, dem. kolca, das Wägelchen, ogr.- Valj. (Rad).
  88. 2. kółčək, -čka, m. dem. kolec; kleiner Pfahl, Stecken; tudi: kolčə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  89. kōlčən, -čna, adj. Stempel-, (kolečen) DZ.
  90. kołčę̑vnica, f. das Werg, (koč-) Jan.; nav. pl. kolčevnice, C., jvzhŠt.
  91. kółči, kółčem, vb. impf. = tolči, Mur., SlGor.
  92. kołčíca, f. lopatična k., die Schulterhöhe, Erj. (Som.).
  93. 1. kolčjè, -à, n. der Butterfassstempel, (kolčè) Lašče- Erj. (Torb.).
  94. 2. kȏłčje, n. coll. die Radspeichen, C.; — prim. kolč 2.
  95. kołčníca, f. 1) das Hüftbein, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) der Druckstempel, Cig.
  96. kołčník, m. = kolčnica 1), das Hüftbein, vzhŠt.- C.
  97. kolčnína, f. die Stempelgebür, C.
  98. kolduš, m. der Bettler, ogr.- C.; — prim. madž. koldus.
  99. kolebȃj, m. der Schwung, Telov.; — die Schwankung ( z. B. des Barometers), Cig. (T.).
  100. kolę́banje, n. das Schwingen, das Schwanken, Cig.

   43.339 43.439 43.539 43.639 43.739 43.839 43.939 44.039 44.139 44.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA