Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (43.801-43.900)

kočı̑nar, -rja, m. der Keischler, C.
1. kǫ̑čka, f. dem. koča; das Häuschen, Zora.
3. kǫ̑čka, f. junges Schwein, Gor.; — prim. 3. koča, kocek.
4. kǫ̑čka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. 2. koča.
kočljìv, -íva, adj. wählerisch, bes. im Essen, genäschig, naschhaft, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; kočljivo živeti, prassen, V.-Cig.; — heikel, heikelig, Cig., Jan., Gor.- M., nk.
kočljı̑vka, f. = kočljiva ženska, Cig.
2. kǫ̑čnik, m. = kočevavec, Vrt., Stare (Zgod.).
kočȗn, m. der Frühlingssafran (crocus vernus), Bled ( Gor.).
kočúr, -rja, m. 1) elende Wohnhütte, Bes., Jurč. (Tug.), Vrt.; — 2) oddelek za teleta v hlevu, Notr.
kočȗra, f. elende Wohnhütte, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Poh.
kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
kǫ́daj, adv. = kod: od kodaj, Kast.
kodẹ̑lja, f. das in Cylinderform zusammengelegte Spinnhaar oder Werg, wie es auf den Spinnrocken gesteckt wird, die Rupfe; — po kodelji, = po preslici, in mütterlicher Linie, Cig.
kodẹ̑ljica, f. dem. kodelja; 1) die Haar- oder Samenkrone (pappus), Erj. (B.); — 2) die traubige Muscathyacinthe (muscari racemosum), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
kǫ́dər, -ra, m. 1) die Haarlocke; — die Zotte, die Flocke, Cig., Jan.; — 2) der Pudel (canis aquaticus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.
kǫ́diti, -im, vb. impf. = prosjačiti, Cig., ogr.- Mik., vzhŠt.; — prim. kolduš.
kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).
kodljáti, -ȃm, vb. impf. kraus machen, in Locken legen, locken, Z.; k. se, kraus werden, Cig., Jan.; — prim. kodrljati.
kodráłən, -łna, adj. zum Kräuseln dienend: kodrȃłne kleščice, die Kräuselzange, Cig.
kodrȃłnik, m. der Kräuselkamm, Cig.
kodrálọ, n. das Kräuseleisen, Cig.; — leseno k., das Kräuselholz, Cig.
kodràn, -ána, m. der Krauskopf, Cig., C.
kodrȃnje, n. das Haarkräuseln.
kodráti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, locken; lase k.; sukno k., Cig.; k. se, sich kräuseln, C.
kǫ́drav, adj. = kodrast, Mur., Cig., Jan.
kǫ́dravəc, -vca, m. 1) der Krauskopf, Mur.; — 2) kodrȃvəc, der Haarkräusler, Cig.
kǫ́dravka, f. krausköpfiges Weib, Jan. (H.).
kǫ̑drc, m. dem. koder; das Löckchen, Cig., Jan.
kodrcı̑ja, f. der Wirrwarr, wirres Zeug, der Wust, Mur., Cig., Jan.
kodrcílọ, n. = kodralo, das Kräuseleisen, Jan.
kodrciti, -im, vb. impf. = kodrati, kräuseln, Jan.
kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
kǫ̑drež, m. der Krauskopf, Mur., Cig., Mik.
kǫ́drica, f. dem. kodra, die Krauslocke, Jan. (H.).
kǫ́drič, m. 1) das Löckchen, Jarn.; das Stirnlöckchen, Cig.; — 2) der Pudel, Jarn.
kodričáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, in Löckchen legen, Cig.
kodríga, f. = kodrava ženska, C., Z.
kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.
kodrobrȃdəc, -dca, m. der Krausbart, Cig., Jan.
kodroglȃvəc, -vca, m. der Krauskopf, Cig.
koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
1. kohar, -rja, m. tiefes Körbchen aus Baumrinde, die Kieze, die Harzmeste, Cig., Jan.; — prim. nem. Köcher, C.
2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
2. koj, adv. = 2. ko, nur, Npes.-Schein.
kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
2. kōka, f. der Kokastrauch (erythroxylon coca), Tuš. (B.).
kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
kokojáre, adv. huckepack: k. nositi = štuporamo nositi, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. it. mettersi coccolone, mettersi coccoi, niederhocken, Erj. (Torb.).
kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
kokora, f. das Haarbüschel, die Haarlocke, Ist.- C.
kokorək, -rka, m. die europäische Erdscheibe, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
kokorica, f. = koruza, der Mais, ogr.- C.
kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.
kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
kokošaríca, f. die Hühnerzüchterin, die Hühnerhändlerin, Cig., Jan., Štrek., Zora, Jurč., Levst. (Zb. sp.).
kokọ̑ščica, f. das Blässhuhn (fulica), ogr.- C.
kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
kokọ̑škovəc, -vca, m. der Hundsrosenstrauch, C.
kokọ̑škovica, f. = kokoška, die Hundsrose, C.
kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.
1. kokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).
kokọ̑tək, -tka, m. dem. kokot; 1) das Hähnchen, C., Valj. (Rad); — 2) = kokot 2), C.
kokotíca, f. das Ohrenheil, die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — tudi = predenica, die Flachsseide, C.
kokotíčevina, f. = kokotica, das Ohrenheilkraut, Z.
kokotı̑nka, f. die Brunelle (prunella vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
kōkul, m. der Kockelstrauch (cocculus), Tuš. (B.).
kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.- C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.
kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).

43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA