Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (43.639-43.738)

  1. kmę̑čki, adj., nam. kmetiški, = kmetski; prim. Cv. (VII. 3.).
  2. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
  3. kmę̑ški, adj., Mur., pogl. kmetski.
  4. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
  5. kmetáč, m. der Bauer ( zaničlj.), Cig., SlN.
  6. kmę́tati, kmę̑tam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig.
  7. kmę̑tče, -eta, n. das Bäuerlein: ubogo kmetče, SlN.
  8. kmetíca, f. die Bauersfrau, die Bäuerin.
  9. kmę̑tič, m. dem. kmet; nav. = kmet, der Bauer; — der Taglöhner, ogr.- C.; (kmetìč, -íča, das Bäuerlein, Valj. [Rad]).
  10. kmetı̑ja, f. das Bauerngut, die Bauernwirtschaft; kmetijo prodati, kupiti; cela kmetija, die Hube, Cig.
  11. kmetı̑jica, f. dem. kmetija; eine kleine Bauernwirtschaft; male kmetije in kmetijice, Slovan.
  12. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
  13. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
  14. kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
  15. kmetodèr, -dę́ra, m. der Bauernschinder, LjZv.
  16. kmetodę̑rəc, -rca, m. der Bauernschinder, SlN.
  17. kmę́tovanje, n. der Betrieb des Landbaues; das Landbauersein; das Wirtschaften.
  18. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
  19. kmę́tovščina, ** f. = kmetstvo, Cig.
  20. kmȗkač, m. der Laubfrosch, kajk.- Valj. (Rad).
  21. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
  22. knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
  23. knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
  24. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
  25. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
  26. knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
  27. knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
  28. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
  29. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
  30. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
  31. knę̑zov, adj. des Fürsten, Cig.
  32. knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
  33. knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
  34. knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
  35. knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
  36. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
  37. knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
  38. knę̑zovna, f. = knežna, die Fürstentochter, Jan. (H.).
  39. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
  40. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
  41. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
  42. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
  43. knežı̑nka, f. neka goba, der Kaiserling, BlKr.
  44. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
  45. knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
  46. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
  47. knežníca, f. die Fürstenbirne, die Bergamotte, Cig.
  48. kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).
  49. knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
  50. knjápav, adj. knjapav je človek, kateremu manka prsta na roki, BlKr.; — prim. knjakast.
  51. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
  52. knjigárnica, f. die Buchhandlung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; založna k., die Verlagsbuchhandlung, Cig.
  53. knjigovę̑štvọ, n. das Buchbindergewerbe, die Buchbinderei, Jan. (H.), nk.
  54. knjigovę̑zje, n. die Buchbinderarbeit, Levst. (Močv.).
  55. knjigovę̑znica, f. die Buchbinderwerkstätte, die Buchbinderei, nk.
  56. knjı̑štvọ, n. das Bücherwesen, Cig., Jan.; — die Literatur, nk.
  57. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
  58. knjižę́vən, -vna, adj. literarisch, Cig., Jan., nk.; književni posel, literarische Beschäftigung, C.; — hs.
  59. knjižę̑vnik, m. der Literat, Cig. (T.); — hs.
  60. knjížica, f. dem. knjiga, das Büchlein, Mur., Cig., Jan., nk.; pisna k., die Theke, Cig., Jan.
  61. knjı̑žnica, f. die Bibliothek, Cig., Jan., nk.; priročna k., die Handbibliothek, Cig.; posojałna k., die Leihbibliothek, Cig.
  62. knjı̑žničən, -čna, adj. Bibliotheks-, Cig., nk.
  63. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
  64. knjižnják, m. der Bücherschrank, Cig., Jan.
  65. knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
  66. knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.
  67. knūt, m. die Knute, Cig.; — rus.
  68. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
  69. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
  70. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
  71. kobácəlj, -clja, m. auf allen vieren kriechendes Kind, C.
  72. kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.- Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).
  73. kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.
  74. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
  75. kobȃlj, m. 1) die Ausspreizung der Füße: der Schritt, C.; za dober k. naprej se pomekniti, SlN.; — 2) = kobalja 2), Jan. (H.); — prim. okobalo.
  76. kobȃlj, adv. = okobalo, rittlings, Cig., Jan.; tudi: kóbalj, M.; — pogl. okobalo.
  77. kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.- M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.- Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.- M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.
  78. kobáljati, -am, vb. impf. mühsam fortbewegen, C.; — k. se, sich mühsam fortbewegen, C.; — sich mühsam durchbringen, Cig.; — prim. kobaliti.
  79. kōbalt, m. neka kovina, das Kobalt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  80. kobaltīn, m. das Kobaltin, Cig. (T.).
  81. kōbaltov, adj. Kobalt-, Cig., Jan., Cig. (T.); k. cvet, die Kobaltblume, Jan.; kobaltova zmes, die Kobaltspeise, Cig. (T.); kobaltovo modrilo, das Kobaltblau, Cig. (T.).
  82. kobára, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Bolc, vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) die Krystalldruse, Erj. (Torb.).
  83. kobaráški, adv. = štuporamo, huckepack: k. nositi koga, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. okobalo.
  84. kóbəc, -bca, m. = skobec, der Sperber, Kras- Mik., Štrek.
  85. 2. kóbəł, -bla, m. ein Früchtenbüschel: z. B. von Kirschen, KrGora- DSv., Gor.; prim. kobul.
  86. kóbər, -bra, m. 1) der Würfel, Pohl., Guts., Jarn., Cig., Jan., Valj. (Rad); kobre metati, mit Würfeln spielen, Slom.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  87. kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.- C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras- Erj. (Torb.).
  88. kobı̑lar, -rja, m. 1) der Gestütmeister, Cig.; — der Stutenhändler, M., C.; — der Pferdehirt, C.; — 2) die Goldamsel, der Pirol (oriolus galbula), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); (pravijo o njem, da poje: "Jurij, si videl mojo kobilo?" ali kaj enakega, C.).
  89. kobiları̑ja, f. das Gestüte.
  90. kobiláriti, -ȃrim, vb. impf. mit Stuten Handel treiben, M.
  91. kobilárna, f. der Stutenstall, Nov.; — = kobilarnica, Jan. (H.).
  92. kobilárnica, f. das Gestüte, DZ., SlN.
  93. kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.- C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein ( zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.- Jarn. (Rok.); ( prim. kobila 6)).
  94. kobíličar, -rja, m. 1) der Schmarotzer, der Zuschauer beim Hochzeitsschmause, Cig., C., Št.; — 2) der Heuschreckenfänger (ptica), Cig., Levst. (Nauk); — 3) der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Erj. (Ž.).
  95. kobíličji, adj. Heuschrecken-: k. skok, Telov.
  96. kobíličkar, -rja, m. der Stutentreiber, Z.; — der Säumer, Mur.
  97. kobilína, f. das Stutenfleisch, Vrt.
  98. kobilíšče, n. das Gestüte, Jan.
  99. kobíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend steigen: kobilil je po vseh štirih črez meje in plotove, Andr.; tudi: k. se: k. se na voz, Dol.; — 2) = žrebiti se, Mur.
  100. kobı̑lje, n. coll. Weinrebenknorren, Weinrebenäste, C.; — prim. kobila 5).

   43.139 43.239 43.339 43.439 43.539 43.639 43.739 43.839 43.939 44.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA