Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (43.501-43.600)

  1. ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
  2. ključaríca, f. die Beschließerin, die Haushälterin, die Schaffnerin, Dict., Mur., Cig., Jan.: Elizabete pestinja in ključarica, Trub. (Post.); za ključarico služiti, Jsvkr.
  3. ključáti, -ím, vb. impf. gebeugt sein, C.
  4. kljúčək, -čka, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) die Schlüsselblume, C.
  5. kljúčək, -čka, adj. krumm, C.; ključka in trnova pot, C.; na ključko, krumm, schief, ogr.- C.
  6. kljúčən, -čna, adj. Schlüssel-.
  7. ključenica, f. 1) Guts., Mur., Jan.; pogl. ključanica; — 2) ključeníca, magere Kuh, C.
  8. ključevína, f. etwas Krummes, C.
  9. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
  10. kljúčič, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), Cig.
  11. kljúčiti, * -im, vb. impf. biegen, krümmen, Cig.; k. se, sich krümmen, zusammenschrumpfen, Cig.; v starih letih se hrbet začenja ključiti, Cig.; zastavna in močna njegova postava jela se je ključiti, Jurč.
  12. kljȗčnica, f. das Schlüsselbein, V.-Cig., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  13. kljȗčnik, m. die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), Soška dol.- Erj. (Torb.); — (= lučnik [verbascum], Hal.- C.).
  14. ključnína, f. das Schlüsselgeld, Cig.
  15. kljȗk, m. 1) das Klopfen, M.; — 2) die Rohrdommel (ardea stellaris), C.; = nočni k., Frey. (F.).
  16. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
  17. kljukáč, m. das Krummesser, Ben.- C.
  18. kljȗkanje, n. das Klopfen.
  19. kljȗkar, -rja, m. = brglez, der Grauspecht, C.
  20. 2. kljȗkati, -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.- Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
  21. kljȗkavəc, -vca, m. 1) der Klopfer, Cig.; — 2) der Schwarzspecht (picus martius), C.
  22. kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda- Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.- Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).
  23. kljúkica, f. = ključica, Cig., Jan.; — die Ellbogenspitze, Erj. (Som.).
  24. kljukičar, -rja, m. = svinjska glista, der Kratzer (echinorhynchus gigas), Erj. (Ž.).
  25. kljukljáti, -ȃm, vb. impf. schwach klopfen, C.
  26. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
  27. kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
  28. kljunáč, m. 1) ein Vogel mit großem Schnabel, der Großschnabel, C.; — 2) die Schnepfe; kljunači, Schnepfen (limicolae), Erj. (Ž.); — 3) der Schiffshaken, C.
  29. kljunáča, f. die Keilhacke, Cig.; die Spitzhaue, Z.
  30. kljunáčev, adj. von der Schnepfe, Schnepfen-, Cig.
  31. kljunaríca, f. kljunarice, Schnabelkräuter (gruinales), Tuš. (R.).
  32. kljȗnáš, m. kljunaši, Schnabelthiere (monotremata), Cig. (T.), Erj. (Ž.); čudoviti k., das sonderbare Schnabelthier (ornithorhynchus paradoxus), Erj. (Ž.).
  33. kljunàt, -áta, adj. schnabelig, geschnäbelt, Cig.
  34. kljȗnčək, -čka, m. dem. kljunec; 1) das Schnäbelchen; — 2) die Tulpe, Mur.; divji k., die wilde Tulpe (tulipa silvestris), Z.
  35. kljȗnəc, -nca, m. dem. kljun; (kronasti) k. pri čeljusti, der Kronenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  36. kljúniti, kljȗnem, vb. pf. mit dem Schnabel picken, hacken; — prim. kljuvati.
  37. kljȗnka, f. das Kopfgras (rhynchospora), Medv. (Rok.).
  38. kljunorı̑łčnik, m. = kljunaš, das Schnabelthier, C.
  39. kljunorǫ̑žəc, -žca, m. der Nashornvogel, C.; veliki k., der große Nashornvogel (buceros rhinoceros), Erj. (Ž.).
  40. kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
  41. kljuváč, m. der Baumspecht, C.
  42. kljuvȃłnik, m. der Beckhammer (der Kupferschmiede), V.-Cig.
  43. kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.
  44. klóbce, n. der Spielball, ogr.- C.
  45. klobčəce, n. dem. klobko, das Knäuelchen, Cv.
  46. klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
  47. klobučaríca, f. die Hutmachersfrau.
  48. klobučarı̑ja, f. = klobučarstvo.
  49. klobučȃrka, f. 1) = klobučarica, Cig.; — 2) die Brillenschlange (naja tripudians), Erj. (Ž.).
  50. klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.
  51. klobúčək, -čka, m. dem. klobuk; 1) das Hütchen; — 2) die Gewehrkapsel, Jan.
  52. klobȗčje, n. der großblättrige Huflattich (tussilago petasites), C.; — prim. klobukovje.
  53. klobȗčkati, -am, vb. impf. eine Art Kinderspiel, M., C.
  54. klobȗčnica, f. die Hutschachtel, Cig., Jan.
  55. klobučnják, m. 1) die Hutform, Cig.; — 2) pl. klobučnjaki, Quallen (medusae), Cig., Erj. (Ž.); klobučnjaki rebraši, Rippenquallen, Cig. (T.).
  56. klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu- Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.- C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  57. klobúkovje, n. der großblättrige Huflattich (tussilago petasites L.), C.
  58. klobȗštra, f. 1) schlechter Hut, Levst. (Rok.); — 2) psovka nerodnemu ali zmedeno govorečemu človeku, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  59. klobuštráč, m. einer, der verworren redet oder handelt, Levst. (Rok.).
  60. klobuštráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren, Levst. (Rok.); pantschen, C.; vino, vodo k., jvzhŠt.; — k. se, sich wirr durcheinander bewegen: sivi oblaki se sučejo in klobuštrajo zmeraj bliže, Glas.; — 2) ungeschickter Weise, stolpernd einhergehen, Jan., M.; — 3) wirres Zeug schwätzen, plappern, Mur., Cig., C., jvzhŠt.
  61. klobúta, f. schlechter Hut, Mur., Met.
  62. klǫ́ča, f. 1) die Gluckhenne, Cig., Jan., Štrek.; — 2) die Brautmutter, Cig., M.; — 3) der Kirchenluster, Soška dol., Kot- Erj. (Torb.); — 4) polovica orehovega jedra, Kras- Erj. (Torb.); — prim. kloka, kokla.
  63. klǫ̑čəc, -čca, m. die Mannaesche (fraxinus ornus), C.
  64. klǫ̑čək, -čka, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: die Pistazie (pistacia), DZ.
  65. klǫ́čenje, n. das Glucken; k. kokle, Str.
  66. kločíčevəc, -vca, m. der Pimpernussstrauch, Jan.
  67. kločíčevje, n. die gefiederte Pimpernuss, Jan., C.
  68. klofanica, f., nam. knoflica, Notr.- Levst. (Rok.).
  69. klofę̑ta, f. = klafeta, slab klobuk, Z., Gor.
  70. klofrníca, f. 1) = klafrnica 4), Levst. (Rok.); — 2) = klofuta, Mur., Cig., Kr.
  71. klofúta, f. 1) ein schlechter Hut, Met.; klobuka sicer nimam, pa mi bo uže hlapec kako klofuto posodil, Andr.; — 2) die Schwungfeder eines Raubvogels, C.; — 3) liederliches Weib, Mur.; — 4) die Ohrfeige.
  72. klofutȃnje, n. 1) das Ohrfeigen, M.; — 2) das Herumstreichen, M.
  73. klofutáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlapp herabhängen: rokav klofuta, C.; — 2) herumstreichen, herumschlampen, Mur.; — 3) ohrfeigen, Mur., Cig., Jan.; schlagen, C.
  74. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
  75. klojčnik, m. das Klötzenbrot, Hal.- C., ogr.- C.
  76. klojəc, -jca, m. 1) die gedörrte Obstspalte, die Klötze, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C.; — iz nem.; prim. kloca.
  77. klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. ( dial.) klug = karg, C.
  78. klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Vreme (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
  79. klōkan, m. das Känguruh, Jan.; velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.); — tudi: češ.
  80. klǫ̑kar, -rja, m. = črna žolna, der Schwarzspecht, Cig., Frey. (F.).
  81. klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
  82. klǫ̑kəc, -kca, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Medv. (Rok.).
  83. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
  84. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
  85. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
  86. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
  87. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
  88. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
  89. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
  90. klǫ̑mpati, -pam, -pljem, vb. impf. ein Geräusch von sich geben oder bewirken, wie z. B. wenn man ein nicht volles Fass bewegt ( Z.), oder wenn man Butter rührt ( C.), oder eine Flüssigkeit stark mischt, Cig.; plätschern, Jan.; — klappern: naj se potrese kokon, ako klomplje, je dobro, Nov.; — prim. klonkati.
  91. klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
  92. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
  93. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
  94. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
  95. klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
  96. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
  97. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
  98. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
  99. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  100. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.

   43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA