Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.939-43.038)

  1. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
  2. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  3. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  4. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  5. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  6. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  7. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  8. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  9. katōda, f. die Kathode ( phys.), Jan. (H.).
  10. katǫ̑liški, adj. katholisch.
  11. katōptričən, -čna, adj. katoptrisch, Cig. (T.).
  12. katōptrika, f. nauk o odsevanju, die Katoptrik, Cig. (T.).
  13. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  14. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  15. káva, f. der Kaffee, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. hs. kava, kafa.
  16. kavár, -rja, m. der Kaffeesieder, Mur.; — = kavarnar, Cig., Jan.
  17. kavaríca, f. die Kaffeesiederin, die Kaffeeschenkin, C., ZgD.
  18. kavárna, f. das Kaffeehaus, Jan., nk.
  19. kavȃrnik, m. der Kaffeeschenk, der Cafetier, Cig., Jan.
  20. kávcija, f. varščina, die Caution, Cig., Jan., nk.; govori se tudi: kavcı̑ja.
  21. kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  22. kavčūk, m. der Kautschuk.
  23. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  24. kȃvdranje, n. das Kaudern, das Gekoller des Truthahnes.
  25. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
  26. kȃvəc, * -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
  27. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  28. kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.
  29. kavijar, m. slana ikra, der Caviar, Cig.; — rus. kavijárъ.
  30. kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.- Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn- Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
  31. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
  32. kávkəlj, -klja, m. der Haken, Lašče- Levst. (Rok.).
  33. kȃvkljəc, -kljəca, ( -kəljc, -kəljca), m. das Häkchen: trotje noge imajo kavkljece, jako bečelnim podobne, Levst. (Beč.).
  34. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  35. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  36. kávljič, m. dem. kavelj; das Häkchen, Cig.
  37. kávljije, n. coll. die Keime, die Triebe, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  38. kávljiti, -im, vb. impf. mit einem Haken fassen, Cig.
  39. kȃvnica, f. die Kaffeeschale, Jan.
  40. kȃvnik, m. die Kaffeebüchse, Jan.
  41. kavopı̑vka, f. die Kaffeetrinkerin, die Kaffeeschwester, Cig., Jan.
  42. kavovàr, -vára, m. die Kaffeemaschine, Jan.
  43. kavovína, f. das Kaffein, Cig. (T.).
  44. 1. kȃvra, f. 1) die Truthenne, Guts., Mur., Cig., Jan., Zora; — 2) = vrana, C.
  45. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  46. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
  47. kȃvran, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax), Mur., Erj. (Ž.), BlKr., jvzhŠt., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  48. kavrána, f. = vrana, Celjska ok.- C.
  49. kȃvrej, m. = kavrač 1), Guts.
  50. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  51. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
  52. kávrnica, f. die Wolle, die sich beim Weben bildet, Z.
  53. kávrnje, n. das Rauhe am Tuche, C.
  54. kàz, káza, m. der Fehler, das Gebrechen: z. B. eine fehlerhafte Falte im Tuch (Rattenschwanz), Cig.
  55. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  56. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  57. kazȃj, m. der Fingerzeig, SlN.
  58. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  59. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  60. kazálọ, n. 1) die Zeigevorrichtung, der Zeiger, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Register, das Inhaltsverzeichnis, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; abecedno k., Levst. (Nauk).
  61. kázanje, n. das Zeigen.
  62. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  63. kazȃvəc, -vca, m. 1) der etwas zeigt, Cig., Valj. (Rad); — 2) der Zeigefinger; — 3) = kazalo, kazalnik, der Zeiger ( mech.), Cig. (T.); — 4) der Exponent ( math.), Cig. (T.), Žnid.
  64. kȃzəc, -zca, m. = kazavec, der Zeigefinger, Guts.
  65. kazemāta, f. bombenfestes Gewölbe (in Festungen), die Casematte, Cig.
  66. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  67. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  68. kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.- Mik., jvzhŠt.
  69. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  70. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  71. kazíłən, -łna, adj. verderbend, verderblich, Cig., nk.; entstellend, nk.
  72. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  73. kaznę̑n, adj. 1) = kazenski, DZ.; — 2) mit Abgaben belastet: tiste stare hiše so bile kaznene, Gor.
  74. kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznı̑łna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
  75. kaznilíšče, n. der Strafort, Cig., DZ.
  76. kaznı̑łnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., nk.
  77. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  78. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  79. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
  80. kaznìv, -íva, adj. strafbar, Mur., Cig., Jan., nk.
  81. kaznı̑vəc, -vca, m. der Strafer, Cig.
  82. kaznı̑vka, f. die Straferin, Cig.
  83. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
  84. kaznjénje, n. das Strafen.
  85. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  86. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
  87. kaznováłən, -łna, adj. strafend, Straf-, Cig., Jan., nk.
  88. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
  89. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
  90. kaznovȃnje, n. das Strafen.
  91. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
  92. kaznovȃvəc, -vca, m. der Strafer, Mur., Cig., Jan., nk.
  93. kaznovȃvka, f. die Straferin, Cig., nk.
  94. kāzuar, -rja, m. der Kasuar (casuarius indicus), Erj. (Ž.).
  95. kažè, -ę́ta, m. cestni k., der Wegweiser (aus Holz, Stein), Cig., M.
  96. kažénje, n. das Verderben, das Verhunzen, das Entstellen.
  97. kážimed, m. der Honigkuckuck (cuculus indicator), Erj. (Ž.).
  98. kážipot, m. der Straßenzeiger, der Wegweiser, Mur., Cig., Jan., nk.; — k. komu biti, jemandem den Weg weisen, Anleitungen geben, nk.; — prim. hs. kažiput.
  99. kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.
  100. kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [ rel.], Trub.).

   42.439 42.539 42.639 42.739 42.839 42.939 43.039 43.139 43.239 43.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA