Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.901-43.000)

  1. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  2. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  3. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  4. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  5. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  6. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  7. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  8. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  9. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  10. kašljálọ, n. der Huster, Cig.
  11. kȃšljanje, n. das Husten.
  12. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  13. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  14. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  15. kášljavka, f. die Husterin.
  16. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  17. kašmīrka, f. die Kaschmirziege, Erj. (Ž.).
  18. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  19. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  20. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  21. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  22. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  23. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  24. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  25. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  26. katakōmbe, f. pl. podzemeljsko pokopališče, die Katakomben.
  27. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  28. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).
  29. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  30. katȃnčev, adj. Wau-, katančevo žoltilo, das Waugelb, Cig. (T.).
  31. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  32. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  33. katánja, f. neka vinska trta, Kanal- Erj. (Torb.).
  34. katār, m. der Katarrh; katar imeti; katara se iznebiti.
  35. katārən, -rna, adj. Katarrhal-, katarrhalisch, Cig., Jan.
  36. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  37. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
  38. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).
  39. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
  40. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  41. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  42. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  43. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  44. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  45. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  46. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  47. katōda, f. die Kathode ( phys.), Jan. (H.).
  48. katǫ̑liški, adj. katholisch.
  49. katōptričən, -čna, adj. katoptrisch, Cig. (T.).
  50. katōptrika, f. nauk o odsevanju, die Katoptrik, Cig. (T.).
  51. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  52. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  53. káva, f. der Kaffee, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. hs. kava, kafa.
  54. kavár, -rja, m. der Kaffeesieder, Mur.; — = kavarnar, Cig., Jan.
  55. kavaríca, f. die Kaffeesiederin, die Kaffeeschenkin, C., ZgD.
  56. kavárna, f. das Kaffeehaus, Jan., nk.
  57. kavȃrnik, m. der Kaffeeschenk, der Cafetier, Cig., Jan.
  58. kávcija, f. varščina, die Caution, Cig., Jan., nk.; govori se tudi: kavcı̑ja.
  59. kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  60. kavčūk, m. der Kautschuk.
  61. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  62. kȃvdranje, n. das Kaudern, das Gekoller des Truthahnes.
  63. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
  64. kȃvəc, * -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
  65. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  66. kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.
  67. kavijar, m. slana ikra, der Caviar, Cig.; — rus. kavijárъ.
  68. kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.- Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn- Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
  69. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
  70. kávkəlj, -klja, m. der Haken, Lašče- Levst. (Rok.).
  71. kȃvkljəc, -kljəca, ( -kəljc, -kəljca), m. das Häkchen: trotje noge imajo kavkljece, jako bečelnim podobne, Levst. (Beč.).
  72. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  73. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  74. kávljič, m. dem. kavelj; das Häkchen, Cig.
  75. kávljije, n. coll. die Keime, die Triebe, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  76. kávljiti, -im, vb. impf. mit einem Haken fassen, Cig.
  77. kȃvnica, f. die Kaffeeschale, Jan.
  78. kȃvnik, m. die Kaffeebüchse, Jan.
  79. kavopı̑vka, f. die Kaffeetrinkerin, die Kaffeeschwester, Cig., Jan.
  80. kavovàr, -vára, m. die Kaffeemaschine, Jan.
  81. kavovína, f. das Kaffein, Cig. (T.).
  82. 1. kȃvra, f. 1) die Truthenne, Guts., Mur., Cig., Jan., Zora; — 2) = vrana, C.
  83. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  84. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
  85. kȃvran, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax), Mur., Erj. (Ž.), BlKr., jvzhŠt., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  86. kavrána, f. = vrana, Celjska ok.- C.
  87. kȃvrej, m. = kavrač 1), Guts.
  88. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  89. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
  90. kávrnica, f. die Wolle, die sich beim Weben bildet, Z.
  91. kávrnje, n. das Rauhe am Tuche, C.
  92. kàz, káza, m. der Fehler, das Gebrechen: z. B. eine fehlerhafte Falte im Tuch (Rattenschwanz), Cig.
  93. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  94. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  95. kazȃj, m. der Fingerzeig, SlN.
  96. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  97. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  98. kazálọ, n. 1) die Zeigevorrichtung, der Zeiger, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Register, das Inhaltsverzeichnis, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; abecedno k., Levst. (Nauk).
  99. kázanje, n. das Zeigen.
  100. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

   42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA