Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.839-42.938)

  1. kapljȃnje, n. das Tröpfeln, das Träufeln.
  2. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  3. kápljavica, f. das Tropfbad, V.-Cig.
  4. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  5. kapljevína, f. ein (tropfbar) flüssiger Körper, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  6. kapljevı̑t, adj. tropfbar flüssig, h. t.- Cig. (T.).
  7. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  8. kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
  9. kapljína, f. eine tropfbare Flüssigkeit, Jan.
  10. kapljìv, -íva, adj. tropfbar flüssig, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.), nk.
  11. kapnat, adj. = kapljiv, Bes.
  12. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  13. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  14. kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
  15. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
  16. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  17. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  18. kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
  19. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
  20. 2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
  21. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  22. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  23. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  24. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  25. karātən, -tna, adj. Karat-: karatna utež, das Karatgewicht, Cig., Jan.
  26. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  27. karȃva, f. die Rüge, der Verweis, C.
  28. káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
  29. karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
  30. karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
  31. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  32. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  33. karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
  34. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
  35. kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
  36. karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
  37. kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
  38. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
  39. karmezīn, m. das Carmoisinroth, Mur., Jan., Ravn.
  40. kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).
  41. karminják, m. der Gast beim Leichenmale, C.
  42. karmīnov, adj. Karmin-: karminova kislina, die Karminsäure, Cig. (T.).
  43. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  44. karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
  45. karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
  46. karnevāl, m. predpust, der Carneval.
  47. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  48. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  49. karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
  50. 1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
  51. 2. karp, m. der Schneeschuh, C.
  52. karpa, f. der Schneeschuh, Jan.
  53. karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).
  54. karpovína, f. das Karpfenfleisch, Cig., Jan.
  55. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  56. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  57. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
  58. kȃrtavəc, -vca, m. der Kartenspieler, Mur.
  59. kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.
  60. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  61. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  62. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  63. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  64. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  65. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  66. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  67. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  68. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  69. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  70. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  71. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  72. kašljálọ, n. der Huster, Cig.
  73. kȃšljanje, n. das Husten.
  74. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  75. kášljav, adj. am Husten leidend, Mur.
  76. kášljavəc, -vca, m. der Huster.
  77. kášljavka, f. die Husterin.
  78. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  79. kašmīrka, f. die Kaschmirziege, Erj. (Ž.).
  80. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  81. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  82. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  83. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  84. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  85. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  86. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  87. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  88. katakōmbe, f. pl. podzemeljsko pokopališče, die Katakomben.
  89. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  90. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).
  91. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  92. katȃnčev, adj. Wau-, katančevo žoltilo, das Waugelb, Cig. (T.).
  93. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  94. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  95. katánja, f. neka vinska trta, Kanal- Erj. (Torb.).
  96. katār, m. der Katarrh; katar imeti; katara se iznebiti.
  97. katārən, -rna, adj. Katarrhal-, katarrhalisch, Cig., Jan.
  98. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  99. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
  100. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).

   42.339 42.439 42.539 42.639 42.739 42.839 42.939 43.039 43.139 43.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA